Kraljeva (kronska) kolonija — britanska oblika kolonialne uprave
Kronska kolonija, v 17. stoletju znana tudi kot kraljeva kolonija, je bila posebna oblika uprave v kolonialni strukturi angleškega in pozneje britanskega imperija. Kronske ali kraljevske kolonije je neposredno upravljal guverner, ki ga je določil monarh, običajno po nasvetu državnega sekretarja za kolonije oziroma pristojnega ministrstva v Londonu. Prva kolonija, ki je kot »kraljevska kolonija« prešla pod neposredno krono, je bila angleška kolonija Virginija; to se je zgodilo leta 1624, ko je krona preklicala poslovno listino, podeljeno Virginijski družbi.
Oblika upravljanja
Ključne značilnosti kronskih kolonij so bile:
- Centralizirana izvršna oblast: najvišji predstavnik oblasti je bil guverner, imenovan s strani krone. Guverner je imel široke izvršne pooblastila, pogosto v sodelovanju z izvršnim svetom (Executive Council).
- Zakonodajna ureditev: mnoge kronske kolonije so imele zakonodajne ali svetovalne organe (Legislative Council, Assembly), katerih sestava in pristojnosti so se razlikovale — od popolnoma imenovanih svetov do mešanih imenovanih in izvoljenih teles. V manjših ali strateško pomembnih kolonijah je bila zakonodaja v veliki meri v rokah guvernerja in imenovanih svetov.
- Pravice in upravna odgovornost: kronske kolonije so bile na splošno pod neposrednim nadzorom metropole; njihovim prebivalcem je pogosto manjkala polna notranja samouprava, ki so jo kasneje pridobivale kolonije, ki so se razvile v dominione.
Razlike med tipi kolonij
Kronske kolonije so se razlikovale od drugih oblik britanske kolonialne uprave:
- Proprietarne (vlastniške) kolonije: so bile podeljene posameznikom ali kompanijam z listino, ki jim je dodeljevala široke upravne pravice; sčasoma so bile mnoge prenesene pod krono in postale kronske kolonije.
- Kolonije po listini (charter colonies): so pogosto imele več samouprave in zakonodajnih pravic (primeri v Severni Ameriki), medtem ko so kronske kolonije po definiciji bolj centralizirane.
- Dominioni in protektorati: dominioni (npr. Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) so postopoma pridobivali avtonomijo in suverenost, medtem ko so protektorati imeli drugačen pravni status in pogosto ohranili lokalne vladne strukture pod britanskim zunanjepolitičnim nadzorom.
Primeri in zgodovinski razvoj
V 18. in 19. stoletju so bile kronske kolonije običajna oblika uprave za ozemlja, pridobljena z osvajalnimi ali diplomatskimi dejanji ter za kolonije, kjer je krona želela večji nadzor. Do sredine 19. stoletja se je izraz pogosto povezoval tudi s kolonijami, pridobljenimi v vojnah. Med primeri so bili Trinidad in Tobago in Britanska Gvajana, pa tudi številne naseljene kolonije, ki so pozneje prešle v status dominionov: Kanada, Nova Fundlandija, Novi Južni Wales, Queensland, Južna Avstralija, Tasmanija, Viktorija, Zahodna Avstralija in Nova Zelandija.
Ustavna in pravna evolucija v 20. stoletju
S časom so se mnoge kronske kolonije razvile v smeri večje notranje samouprave ali celo popolne suverenosti. V drugi polovici 20. stoletja so dekolonizacija, politične reforme in mednarodni pritiski privedli do podeljevanja neodvisnosti številnim ozemljem. Terminologija in pravni status preostalih ozemelj sta se prav tako spreminjala: britanski zakon o državljanstvu iz leta 1981 je spremenil klasifikacijo britanskih ozemelj in državljanstva, v zadnjih letih pa so preostala ozemlja znana kot »britanska čezmorska ozemlja« (od 2002 naprej).
Dedščina
Koncept kronske kolonije pojasnjuje, kako je britanska krona neposredno upravljala določena ozemlja in kako so se oblikovale ustavne razmere v številnih državah z britansko kolonialno izkušnjo. Večina nekdanjih kronskih kolonij je danes neodvisnih držav ali pa ima poseben status kot britanska čezmorska ozemlja; pravna in politična dediščina teh uprav pa še naprej vpliva na lokalne ustave, pravni red in institucionalne tradicije.
Seznam kronskih kolonij
Ime kolonije | s spletne strani | na . | Razlog za spremembo statusa |
1937 | 1967 | Postal je del Južnoarabske federacije. | |
1718 | 1973 | Postala je neodvisna država Commonwealtha. | |
| 1884 | 1964 | Leta 1964 je postal britanski protektorat, leta 1966 pa neodvisen kot Lesoto. |
1684 | 1981 | Leta 1981 je postal britansko odvisno ozemlje. | |
1885 | 1895 | Leta 1895 je postal del britanske Kapske kolonije. | |
| 1831 | 1966 | Leta 1966 je postala neodvisna Gvajana. |
| 1884 | 1981 | Leta 1981 je postal neodvisen (kot Belize). |
| 1937 | 1948 | Leta 1937 se je ločila od Britanske Indije in postala kronska kolonija. |
1841 | 1867 | Leta 1867 je postal del Kanade. | |
| 1806 | 1910 | Leta 1910 je postal del Južnoafriške unije. |
| 1962 | 1981 | Leta 1981 je postal britansko odvisno ozemlje. |
| 1815 | 1948 | Leta 1948 je postal neodvisen kot dominion Cejlon. |
1866 | 1871 | Leta 1871 je postal del Kanade. | |
1914 | 1960 | Leta 1960 je postal neodvisen kot Ciper. | |
1763 | 1783 | Prepuščeno Španiji. Pozneje je postala del Združenih držav Amerike. | |
1841 | 1981 | Leta 1981 je postalo britansko odvisno ozemlje. | |
| 1888 | 1965 | Leta 1965 je postala neodvisna kot Gambija. |
1755 | 1776 | Leta 1776 je postala del Združenih držav Amerike. | |
1713 | 1981 | Leta 1981 je postal britansko odvisno ozemlje. | |
1821 | 1957 | Leta 1957 je postala neodvisna kot Gana. | |
1842 | 1997 | Leta 1981 je bilo prerazvrščeno v britansko odvisno ozemlje. Leta 1997 je bilo predano Kitajski, kar je pomenilo konec britanskega imperija. | |
1655 | 1962 | Leta 1962 je postala neodvisna kot Jamajka. | |
1920 | 1963 | Leta 1963 se je združil s protektoratom Kenija in ustanovil neodvisno državo Kenijo. | |
| 1846 | 1890 | V letih 1890-1904 ga je upravljala britanska družba North Borneo Company. |
1906 | 1946 | Ustanovljena 30. oktobra 1906 v naselbinah v ožini. | |
1946 | 1963 | Ustanovljena 15. julija 1946 na Severnem Borneu. Leta 1963 je postala del Malezije. | |
1791 | 1841 | Leta 1841 je postal del province Kanada. | |
| 1946 | 1957 | Leta 1957 je postal del Malezije. |
| 1813 | 1964 | Leta 1964 je postala neodvisna kot država Malta. |
1692 | 1776 | Leta 1776 je postal del Združenih držav Amerike kot zvezna država Massachusetts. | |
1903 | 1968 | Leta 1968 je postal neodvisen kot Mavricij. | |
| 1843 | 1910 | Leta 1910 je postal del Južnoafriške unije. |
| 1825 | 1907 | Leta 1907 je postala dominion Nova Fundlandija, leta 1949 pa se je pridružila Kanadi. |
1692 | 1776 | Leta 1776 je postala del Združenih držav Amerike. | |
1702 | 1776 | Leta 1776 je postala del Združenih držav Amerike. | |
| 1788 | 1901 | Leta 1901 je postal del Avstralske zveze. |
1691 | 1776 | Leta 1776 je postala del Združenih držav Amerike. | |
1841 | 1907 | Leta 1907 je postala dominion Nova Zelandija. | |
| 1914 | 1960 | Leta 1960 je postala neodvisna kot Nigerija. |
1788 | 1914 | Leta 1914 je bilo pod upravo Avstralije kot nesamoupravno ozemlje. Med letoma 1979 in 2015 je bil otok samoupraven. | |
| 1946 | 1963 | Leta 1963 je postal del Malezije kot Sabah. Labuan se je leta 1984 ločil od Sabaha in postal zvezno ozemlje. |
1729 | 1776 | Leta 1776 je postala del Združenih držav Amerike. | |
| 1946 | 1957 | Leta 1957 je postal del Malezije. |
1763 | 1791 | Razdeljena na Zgornjo in Spodnjo Kanado ter Severozahodno ozemlje. | |
| 1859 | 1901 | Leta 1901 je postal del Avstralske zveze. |
| 1882 | 1981 | Leta 1981 je postal britansko odvisno ozemlje. Neodvisno ozemlje je postalo neodvisno leta 1983. |
| 1946 | 1963 | Leta 1963 je postal del Malezije. |
| 1903 | 1976 | Leta 1903 se je ločil od britanskega Mauritiusa in postal kronska kolonija, leta 1976 pa je postal neodvisen. |
| 1808 | 1961 | Leta 1961 je postala neodvisna kot Sierra Leone. |
| 1834 | 1901 | Leta 1901 je postal del Avstralske zveze. |
1729 | 1776 | Leta 1776 je postala del Združenih držav Amerike. | |
| 1923 | 1965/1980 | Leta 1965 je razglasila neodvisnost kot Rodezija, ki je postala Zimbabve Rodezija, leta 1980 pa je Velika Britanija priznala neodvisnost kot Zimbabve. |
1946 | 1963 | Singapur je leta 1963 postal del Malezije, leta 1965 pa se je osamosvojil kot Republika Singapur. | |
1946 | 1946 | Labuan je bil 15. julija 1946 vključen v Severni Borneo, ki je leta 1963 postal del Malezije. | |
1946 | 1955 | Kokosovi (Keelingovi) otoki so bili leta 1955 preneseni na Avstralijo. | |
1946 | 1957 | Božični otok je bil leta 1957 prenesen na Avstralijo. | |
| 1786 | 1946 | Penang je leta 1946 postal samostojna kronska kolonija v okviru Malajske zveze, ki je bila leta 1948 preoblikovana v Malajsko federacijo, leta 1957 pa je postala neodvisna; leta 1963 je postala del Malezije. |
1826 | 1946 | Singapur je postal samostojna kronska kolonija leta 1946, ko je bila ukinjena skupnost Straits Settlements. | |
1826 | 1946 | Malakka je leta 1946 postala samostojna kronska kolonija v okviru Malajske zveze, ki se je leta 1948 preoblikovala v Malajsko federacijo, leta 1957 pa postala neodvisna; leta 1963 je postala del Malezije. | |
1857 | 1946 | Kokosovi otoki so leta 1946 postali del kolonije Singapur. | |
1874 | 1937 | Dinding (zdaj Manjung) je leta 1937 postal del Federativnih malajskih držav, ki so leta 1946 postale del Malajske zveze; Malajska zveza je leta 1948 postala Malajska federacija, leta 1957 pa neodvisna; leta 1963 je postala del Malezije. | |
1888 | 1946 | Božični otok je leta 1946 postal del kolonije Singapur. | |
1906 | 1946 | Labuan je leta 1946 postal del kolonije Singapur. | |
1803 | 1901 | Van Diemenova dežela od leta 1803 do 1856; nekdanji del Novega Južnega Walesa od leta 1803 do 1825, ko je postal neodvisna kolonija. Leta 1901 je postal del Avstralske zveze. | |
1791 | 1841 | Leta 1841 je postal del province Kanada. | |
| 1848 | 1866 | Leta 1866 se je združila s kolonijo Britanska Kolumbija, ki se je pridružila Kanadi. |
1851 | 1901 | Leta 1901 je postal del Avstralske zveze. | |
1624 | 1776 | Leta 1776 je postala del Združenih držav Amerike. | |
1829 | 1901 | Kolonija Swan River od leta 1829 do 1832. Leta 1901 je postala del Avstralske zveze. | |
1763 | 1783 | Prepuščeno Španiji. Pozneje je postala del Združenih držav Amerike. |
Sorodne strani
- Odvisnost od krone
- Britanska čezmorska ozemlja
- Britanski imperij
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kronska kolonija?
O: Kronska kolonija, v 17. stoletju znana tudi kot kraljeva kolonija, je bila vrsta kolonialne uprave angleškega in pozneje britanskega imperija. Upravljal jo je guverner, ki ga je imenoval monarh.
V: Kdaj je nastala prva kronska kolonija?
O: Prva kronska kolonija je nastala leta 1624, ko je krona preklicala kraljevo listino, ki jo je dala Virginijski družbi.
V: Kateri so bili primeri kolonij, pridobljenih v vojnah?
O: Primeri kolonij, pridobljenih v vojnah, so Trinidad in Tobago, Britanska Gvajana in druge naselitvene kolonije, kot so Kanada, Nova Fundlandija, Novi Južni Wales, Queensland, Južna Avstralija, Tasmanija, Viktorija, Zahodna Avstralija in Nova Zelandija.
V: Kako so se te kolonije imenovale do leta 1981?
O: Do leta 1981 so se te kolonije imenovale "kronske kolonije".
V: Kako jih poznamo danes?
O: Danes se te kolonije imenujejo britanska čezmorska ozemlja.
V: Kdo je sredi devetnajstega stoletja imenoval kraljeve guvernerje?
O: Sredi devetnajstega stoletja so vladarji imenovali kraljeve guvernerje po nasvetu državnega sekretarja za kolonije.
V: Kaj se je zgodilo s temi kolonijami po letu 1981?
O: Po letu 1981 so bile te preostale britanske kolonije prerazvrščene v "britanska odvisna ozemlja".