Britanska čezmorska ozemlja: definicija, pravni status in zgodovina
Britansko čezmorsko ozemlje je eno od štirinajstih ozemelj, ki so pod suverenostjo Združenega kraljestva, vendar niso del Združenega kraljestva. Ta ozemlja imajo različno stopnjo samouprave, vendar je za njihovo zunanjo politiko in obrambo v večini primerov odgovorno Združeno kraljestvo.
Pred letom 1981 so bila ozemlja znana kot kolonije ali kronske kolonije. Britanska čezmorska ozemlja se imenujejo tudi čezmorska ozemlja Združenega kraljestva, čezmorska ozemlja Združenega kraljestva ali, kadar je kontekst jasen, preprosto čezmorska ozemlja. V sklepih in zakonih se pogosto uporablja tudi izraz "Overseas Territories" (OT).
Definicija in terminologija
V praksi so britanska čezmorska ozemlja ozemlja, ki so v suverenosti britanske krone, a niso del Združenega kraljestva oziroma niso del enotnega državnega ozemlja. Pomembno jih ločimo od kronska odvisna ozemlja in od držav članic Skupnosti narodov, ki so samostojne države. Ozemlja Jersey, Guernsey in otok Man so sicer prav tako pod suverenostjo britanske krone, vendar imajo z Združenim kraljestvom nekoliko drugačno ustavno razmerje in so zato uvrščena med kronske odvisne ozemlja (Crown Dependencies) in ne med čezmorska ozemlja.
Pravni in ustavni status
Britanska čezmorska ozemlja niso sestavni del Združenega kraljestva; njihova ustavna ureditev je različna. Nekatera imajo precejšnjo notranjo avtonomijo in izvoljene zakonodajne zbore, druga pa so manj samostojna in jih upravlja guverner, ki ga imenuje britanski monarh na predlog vlade Združenega kraljestva. Združeno kraljestvo navadno ohranja pristojnosti za zunanjo politiko, obrambo, varnost in v primeru resnih kršitev zakonodaje tudi za notranje zadeve.
Pomenljivi zakonski mejnik je bil British Nationality Act 1981, po katerem so prebivalci teh ozemelj pridobili posebno državljanstveno kategorijo British Overseas Territories citizenship (BOTC). Kasneje je British Overseas Territories Act 2002 večini državljanov teh ozemelj ponovno omogočil tudi polno britansko državljanstvo. Sistem pristojnosti in varstva pravic ureja tudi britanska zakonodaja ter v nekaterih primerih lokalne ustave in ustavni predpisi ozemelj.
Zgodovinski kontekst
V zgodovinskem kontekstu je treba kolonije razlikovati od protektoratov in zaščitenih držav, ki so bile sicer pod britanskim nadzorom, vendar nominalno neodvisne države, medtem ko so bile kolonije del britanske države. Prav tako jih ne smemo zamenjavati z dominioni, ki so bili pod skupnim imenom Commonwealth neodvisne države, ki so po Westminstrskem statutu iz leta 1931 veljale za enakovredne Združenemu kraljestvu v okviru imperija in Commonwealtha. Kronske kolonije, kot je Hongkong, so se od drugih kolonij razlikovale po tem, da jih je neposredno upravljala krona, brez stopnje lokalne avtonomije, kot jo imajo samoupravne kolonije, kot so Bermudi.
Po drugi svetovni vojni se je začel obsežen proces dekolonizacije, v katerem so številne nekdanje britanske kolonije postale neodvisne države in se pridružile Commonwealthu. Nekatera ozemlja so ostala pod britanskim okriljem, bodisi zaradi geostratečnih razlogov, nizkega prebivalstva ali želje lokalnih skupnosti po ohranjenju tesnejših vezi z Združenim kraljestvom.
Seznam in primeri ozemelj
Danes med britanska čezmorska ozemlja običajno uvrščamo (število 14):
- Angvila (Anguilla)
- Bermudi (Bermuda)
- Britanska Deviška Otočja (British Virgin Islands)
- Kajmanski otoki (Cayman Islands)
- Gibraltar
- Montserrat
- Otoki Turks in Caicos (Turks and Caicos Islands)
- Pitcairn
- Saint Helena, Ascension in Tristan da Cunha (skupno ozemlje)
- Falklandski otoki (Falkland Islands / Malvinas)
- Briitansko Antarktično ozemlje (British Antarctic Territory)
- Briitansko Indijskooceansko ozemlje (British Indian Ocean Territory – BIOT)
- Južna Georgija in Južni Sendviški otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands)
- Pitcairn (vključeno zgoraj; seznam se v različnih virih lahko malenkostno razlikuje glede na administrativne združitve)
Velja opozoriti, da se v različnih virih raba in razvrstitev ozemelj občasno razlikuje (npr. kako se štejejo združena ozemlja Saint Helena, Ascension in Tristan da Cunha) in da so nekatera ozemlja (kot Hongkong) že vrnjena ali predana drugim državam v preteklosti.
Spori, človekove pravice in mednarodno pravo
Več čezmorskih ozemelj je predmet mednarodnih sporov. Najznamenitejša sta spora glede Falklandskih otokov (Argentina) in Gibraltarja (Španija). Za BIOT je sicer posebej občutljiva tema razselitev lokalnega domorodnega prebivalstva arhipelaga Chagos (Chagossians) pred vzpostavitvijo vojaške baze na otoku Diego Garcia ter pravni postopki v zvezi s tem. V letu 2019 je Meddržavni sodni svet (ICJ) izdal svetovalno mnenje v zvezi z dekolonizacijo Mauritiusa in vrnitvijo Chagos arhipelaga, kar je sprožilo nadaljnje politične in pravne razprave.
Gospodarski in družbeni vidiki
Gospodarstva čezmorskih ozemelj so zelo različna: nekatere so finančni centri in davčne oaze (npr. Kajmanski otoki, Bermuda, Britanska Deviška Otočja), druge živijo predvsem od turizma (Gibraltar, Falklandi, Turks and Caicos), ribištva ali državnih subvencij. Prebivalstvo je različno veliko — od le nekaj deset oseb na Pitcairnu do več deset tisoč na Bermudih in Kajmanih. Majhnost oz. odročen položaj pogosto vpliva na gospodarsko vzdržnost in odvisnost od podpore Združenega kraljestva.
Sodobni izzivi in prihodnost
Med glavnimi izzivi so vprašanja samoodločbe, trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb in upravljanja naravnih virov. Nekatera ozemlja razmišljajo o večji samostojnosti ali celo o neodvisnosti, vendar pri tem upoštevajo gospodarske realnosti in varnostne posledice. V zadnjih desetletjih je tudi pričelo več pozornosti posvečati transparentnosti upravljanja, človekovim pravicam in odpravi praks, ki so bile predmet kritik (npr. postopki izseljevanja prebivalcev, davčne zakonodaje).
Zaključek
Britanska čezmorska ozemlja so ostanek britanskega cesarstva, a se skozi čas spreminjajo v skladu z mednarodnim pravom, lokalnimi željami in strateškimi interesi. Njihov pravni status je specifičen: niso del Združenega kraljestva, vendar so pod britansko suverenostjo in v različnih primerih uživajo različno mero notranje avtonomije. Razumevanje njihovega položaja zahteva upoštevanje zgodovinskih, pravnih in geopolitičnih okoliščin.
Trenutna čezmorska ozemlja
| Zastava | Orožje | Območje | Lokacija | Moto | Območje | Prebivalstvo | Kapital |
|
|
| Anguilla | Moč in vzdržljivost | 102 km² | 12,800 | Dolina | |
|
|
| Quo fata ferunt (latinsko: "Kamor nas usoda pelje") | 53,3 km² | 64,482 | Hamilton | ||
|
|
| Raziskave in odkritja | 1.709.400 km² | 200 zaposlenih | Rothera (glavna baza) | ||
|
| Britansko ozemlje v Indijskem oceanu | Indijski ocean | In tutela nostra Limuria (latinsko: "Limurija je v naši oskrbi") | 60 km² | 3.200 pripadnikov vojske in osebja | Diego Garcia (baza) | |
|
|
| Vigilate (latinsko: "Bodite budni") | 153 km² | 21,730 | |||
|
| Kajmanski otoki | Ustanovil jo je na morjih | 260 km² | 46,600 | George Town | ||
|
|
| Južni Atlantski ocean | Želja po pravici | 12.173 km² ( | 2,967 | Stanley | |
|
|
| Južna Evropa | Nulli expugnabilis hosti (latinsko: "Noben sovražnik ga ne more premagati") | 6,5 km² | 27,776 | ||
|
|
| Montserrat | Vsak si prizadeva, vsi dosegajo | 102 km² ( | 9,000 | Plymouth (opuščen zaradi vulkana - dejansko glavno mesto je Brades) | |
|
|
| Tihi ocean | Dieu et mon droit (v francoščini: "Bog in moja pravica") | 43 km² | 67 | Adamstown | |
|
|
| Sveta Helena (vključno z Vnebovzetjem, Tristan da Cunha) | Južni Atlantski ocean | Zvesta in neomajna | 410 km² | 6,563 | Jamestown |
|
|
| Južna Georgia in Južni Sandwichovi otoki | Južni Atlantski ocean | Leo terram propriam protegat (latinsko: "Naj lev varuje svojo deželo") | 3.903 km² | 11-26 zaposlenih | King Edward Point/Grytviken |
|
| Območji suverenih baz Akrotiri in Dhekelia | Dieu et mon droit (v francoščini: "Bog in moja pravica") | 254 km² | 15.000 (skoraj polovica britanske vojske in osebja) | Kanton Episkopi | ||
|
| Eno ljudstvo, en narod, ena usoda | 430 km² | 21,500 | Mesto Cockburn |
Vlada
Vodja države
Vodja države v čezmorskih ozemljih je britanski monarh, trenutno kraljica Elizabeta II. Vloga kraljice na teh ozemljih je njena vloga kraljice Združenega kraljestva in ne vloga posameznega ozemlja. Kraljica na vsakem ozemlju imenuje predstavnika, ki izvaja njeno izvršilno oblast.
|
Guvernerji, komisarji in upravitelji čezmorskih ozemelj | ||
| Guverner Anguille | Guverner Bermudov | Komisar Britanskega antarktičnega ozemlja | Komisar Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu | Guverner Britanskih Deviških otokov | Guverner Kajmanskih otokov | Guverner Falklandskih otokov | Guverner Gibraltarja | Guverner Montserrata | Guverner otokov Pitcairn | Guverner otoka Sveta Helena |Civilski | ||
Vlada
Vsa čezmorska ozemlja imajo lasten sistem upravljanja in lokalne zakone. Zdi se, da je struktura vlade tesno povezana z velikostjo in političnim razvojem ozemlja.
| Območja | Vlada |
| Ni avtohtonega prebivalstva, zato ni izvoljene vlade. Zadeve ozemlja vodi komisar, ki mu pomaga upravitelj. |
| Ni izvoljene vlade in trenutno nima avtohtonega prebivalstva. Vendar se prebivalci otoka Čagos, ki so bili leta 1971 prisilno izseljeni z ozemlja in bi jih lahko upravičeno šteli za prebivalce tega ozemlja, trenutno zagovarjajo pritožbo na sodbo angleškega višjega sodišča, ki je razveljavilo odredbo, ki jim je preprečevala vrnitev. |
| Ni izvoljene vlade, vendar si britanske vojaške oblasti prizadevajo zagotoviti zbliževanje zakonov z zakoni Republike Ciper, kjer je to mogoče. |
| Izvoljena sta župan in otoški svet, ki sta pristojna za predlaganje in izvajanje lokalne zakonodaje. Vendar mora njihove odločitve odobriti guverner, ki ima v imenu vlade Združenega kraljestva skoraj neomejena pooblastila za sprejemanje zakonodaje. | |
| Vlado sestavlja izvoljeni zakonodajni svet. Guverner je vodja vlade in vodi izvršni svet, ki ga sestavljajo imenovani člani zakonodajnega sveta in dva člana po funkciji. | |
| Ta večja ozemlja imajo večji zakonodajni svet s političnimi strankami. Izvršni svet se običajno imenuje kabinet, vodi pa ga glavni minister (razen na Kajmanskih otokih, ki imajo vodjo vladnih poslov), ki je vodja večinske stranke v parlamentu. Guverner ima manj pristojnosti pri lokalnih zadevah in se ukvarja predvsem z zunanjimi zadevami in gospodarskimi vprašanji, medtem ko izvoljena vlada nadzoruje večino "domačih" zadev. |
| V skladu z ustavo iz leta 2006, ki je bila v Gibraltarju sprejeta na referendumu, ima Gibraltar parlament. Vlada, ki jo vodi glavni minister, je izvoljena. Obramba, zunanje zadeve in notranja varnost so v skladu z razdelitvijo pristojnosti v pristojnosti guvernerja. Združeno kraljestvo v Gibraltarju ne upravlja popolnoma ničesar. | |
| Bermudi, ki so bili naseljeni leta 1609, so najstarejše in najbolj naseljeno čezmorsko ozemlje, večina izvršilnih pooblastil pa je prenesena na vodjo vlade, imenovanega premier. Njegov vladni sistem je zelo podoben sistemu suverenega kraljestva Commonwealtha. Vlada Združenega kraljestva ohrani le manjša pooblastila, ki jih izvaja guverner, večina teh pa je za vsakodnevne namene prenesena na lokalne ministre. Bermudski parlament se je prvič sestal leta 1620, od takrat pa so Bermudi večinoma samoupravni in samozadostni. Otoki Turks in Caicos so 9. avgusta 2006 sprejeli novo ustavo; vodja vlade ima zdaj tudi naziv premier, njihova avtonomija pa se je močno povečala. |
Pravni sistem
Vsako čezmorsko ozemlje ima svoj pravni sistem, ki je neodvisen od Združenega kraljestva. Pravni sistem na splošno temelji na angleškem običajnem pravu z nekaterimi razlikami glede na lokalne okoliščine. Vsako ozemlje ima svojega generalnega državnega tožilca in sodni sistem. Za manjša ozemlja lahko Združeno kraljestvo imenuje odvetnika ali sodnika iz Združenega kraljestva, ki se ukvarja s pravnimi zadevami. To je zlasti pomembno v primerih, ki vključujejo huda kazniva dejanja in v katerih je na otoku z majhnim številom prebivalcev nemogoče najti poroto, ki ne bi poznala obtoženca.
Galerija slik
· 
Anguilla
· 
Mestna hiša, Hamilton, Bermudi
· 
Pogled na vojaško oporišče v Diegu Garcii, Britansko ozemlje v Indijskem oceanu
· 
Stanley, Falklandski otoki
· 
Gibraltarska skala
· 
Montserrat
· 
Pogled na Jamestown, Sveta Helena
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je britansko čezmorsko ozemlje?
O: Britansko čezmorsko ozemlje je eno od štirinajstih ozemelj pod suverenostjo Združenega kraljestva, vendar ni del Združenega kraljestva samega. Pred letom 1981 so bila znana kot kolonije ali kronske kolonije.
V: Kdo skrbi za obrambo in zunanje zadeve na britanskem čezmorskem ozemlju?
O: Za obrambo in zunanje zadeve skrbi britanska vlada.
V: Kaj se zgodi, če britansko čezmorsko ozemlje slabo vlada?
O: Vlado britanskega čezmorskega ozemlja lahko prevzame britanska vlada in mu neposredno vlada brez soglasja britanskega čezmorskega ozemlja.
V: Kako se Jersey, Guernsey in otok Man razlikujejo od drugih čezmorskih ozemelj?
O: Jersey, Guernsey in otok Man imajo z Združenim kraljestvom nekoliko drugačen ustavni odnos kot druga čezmorska ozemlja, zato se uvrščajo med kronska odvisna ozemlja in ne med čezmorska ozemlja. V nasprotju z britanskimi čezmorskimi ozemlji britanska vlada ne more prevzeti njihove vlade, razen če se s tem strinjajo.
V: Kako je to, da ste prekomorsko ozemlje, povezano s tem, da ste del Commonwealtha?
O: Teritoriji in odvisna območja se razlikujejo od narodov Commonwealtha, ki je prostovoljno združenje nekdanjih britanskih kolonij. Kolonije je treba razlikovati tudi od protektoratov in zaščitenih držav, ki so bile nominalno neodvisne države, medtem ko so bile kolonije del države Združenega kraljestva. Ne smemo jih zamenjevati z dominioni, ki so bili po Westminstrskem statutu iz leta 1931 neodvisne države z enakim suverenim statusom kot Združeno kraljestvo v okviru imperija in Commonwealtha.
V: Kako so se kronske kolonije, kot je Hongkong, razlikovale od drugih kolonij?
O: Kronske kolonije, kot je Hongkong, so se od drugih kolonij razlikovale po tem, da jih je neposredno upravljala krona brez lokalne avtonomije, ki jo imajo samoupravne kolonije ali druga čezmorska ozemlja Združenega kraljestva, kot so Bermudi.
