Jamajka – karibska otoška država Velikih Antilov z glavnim mestom Kingston

Jamajka je otoška država na Karibih, del Velikih Antilov. S površino približno 10.990 km² leži okrog 140 kilometrov južno od Kube in 191 kilometrov zahodno od Hispaniole. Glavno mesto je Kingston; večja urbana središča so Montego Bay, Spanish Town, Portmore, Ocho Rios, Mandeville, May Pen, Falmouth, Port Antonio in St. Ann’s Bay. Država je upravno razdeljena na tri okrožja (Cornwall, Middlesex, Surrey) in 14 župnij: Kingston, Saint Andrew, Saint Thomas, Portland, Saint Mary, Saint Ann, Trelawny, Saint James, Hanover, Westmoreland, Saint Elizabeth, Manchester, Clarendon in Saint Catherine.

Jamajka je tretja največja otoška država na Velikih Antilih. Njeno tainijsko ime je Xaymaca, kar pomeni »dežela izvirov«. Šteje se med države Zahodne Indije.

Geografija in narava

Notranjost otoka je večinoma planotasta in apnenčasta, z izrazito kraško pokrajino Cockpit Country. Na vzhodu se dviga gorovje Blue Mountains z najvišjim vrhom Blue Mountain Peak (2.256 m). Obala je razčlenjena z zalivi in plažami; znane naravne znamenitosti so slapovi Dunn’s River pri Ocho Riosu, Modra laguna pri Port Antoniju, reki Black River (najdaljša) in Rio Minho ter obalni otočki Pedro Cays in Morant Cays.

Podnebje je tropsko, na vreme vplivajo severovzhodni pasati. Deževna obdobja sta običajno od maja do junija in od septembra do novembra. Orkanska sezona poteka od junija do novembra; otok so v preteklosti prizadeli orkani Gilbert (1988), Ivan (2004) in drugi.

Jamajka ima bogato biotsko raznovrstnost z mnogimi endemičnimi vrstami. Nacionalna ptica je t. i. »doctor bird« (rdečeklunjasti kolibrij), pogosti so tudi jamajški tody in ameriški krokodil v mokriščih reke Black River. Nacionalno drevo je modri mahoe, nacionalni cvet pa lignum vitae. Gorsko-zgodovinsko območje Blue and John Crow Mountains je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Zgodovina

Pred prihodom Evropejcev je otok poseljevalo ljudstvo Taíno. Krištof Kolumb je Jamajko dosegel leta 1494; sledilo je špansko obdobje kolonizacije, po katerem je zaradi bolezni in suženjstva domorodno prebivalstvo močno upadlo. Leta 1655 je otok osvojila Anglija (pozneje Združeno kraljestvo), ki je razvila velikanske plantaže sladkornega trsa, temelječe na prisilnem delu zasužnjenih Afričanov.

Pobegli zasužnjenci so oblikovali maroonske skupnosti (npr. Accompong, Moore Town) in z britanskimi oblastmi sklenili mirovne pogodbe leta 1739. Suženjstvo je bilo odpravljeno v 30. letih 19. stoletja; pomemben prelomni dogodek je bil upor v Morant Bayu leta 1865. Jamajka je bila članica Federacije Zahodne Indije (1958–1962) in je 6. avgusta 1962 postala neodvisna država. Državno geslo je »Out of Many, One People«, zastavo sestavljajo črna, zelena in zlata barva. V 20. stoletju je v Jamajki nastalo gibanje rastafarijancev, ki je pomembno vplivalo na kulturo in glasbo.

Prebivalstvo in jezik

Na Jamajki živi približno 2,8 milijona prebivalcev; velika diaspora živi v ZDA, Kanadi in Združenem kraljestvu. Večina prebivalstva je afriškega porekla, prisotne so tudi mešane, indijske, kitajske in evropske skupnosti ter potomci Maroonov. Uradni jezik je angleščina, v vsakdanji rabi pa prevladuje jamajški kreolski jezik (patwa). Prevladuje krščanstvo (različne protestantske denominacije in rimski katolicizem), prisotni so tudi rastafarijanci ter manjše muslimanske in hindujske skupnosti.

Gospodarstvo

Gospodarstvo temelji predvsem na storitvah, turizmu, nakladanju kontejnerjev in logistiki, rudarjenju boksita in proizvodnji aluminijevega oksida ter na kmetijstvu. Pomembni kmetijski proizvodi so Blue Mountain kava, rum, pimento (čili oz. vse začimbe), jam, maniokina ploščica bammy, banane in mango. Valuta je jamajški dolar (JMD). Prihodki iz turizma in nakazila diaspore so ključni za devizni priliv. Država se je z reformami lotila zniževanja javnega dolga ter krepi vlaganja v obnovljive vire energije in odpornejšo infrastrukturo, a ostaja ranljiva za orkane in nihanja v svetovnem gospodarstvu.

Kultura in družba

Jamajka je svetovna zibelka glasbenih žanrov ska, rocksteady, reggae, dub in dancehall. Med najbolj znanimi ustvarjalci so Bob Marley, Peter Tosh, Jimmy Cliff in sodobni dancehall izvajalci. Pomembna festivala sta Reggae Sumfest (Montego Bay) in Rebel Salute. V športu je otok velesila v atletiki, zlasti v sprintu (npr. Usain Bolt, Shelly‑Ann Fraser‑Pryce); priljubljeni so tudi kriket, nogomet in netball, ikonična pa je tudi zgodba bob ekipe.

Kulinarika slovi po začinjenem pečenju jerk (izvorno iz Boston Baya pri Port Antoniju), nacionalni jedi ackee and saltfish, pa tudi po jedi curried goat, zelenjavni jedi callaloo, slanih pitah patties in sladicah z rumom. Med pijačami izstopajo rum (npr. Appleton Estate), pivo Red Stripe in vrhunska gorska kava.

Uprava in politika

Jamajka je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija. Vodja države je britanski monarh, ki ga na otoku zastopa generalni guverner; izvršno oblast vodi predsednik vlade. Parlament je dvodomen (predstavniški dom in senat). Največji politični stranki sta Jamaica Labour Party (JLP) in People’s National Party (PNP). V zadnjih letih poteka razprava o morebitnem prehodu v republiko, za kar je predviden referendum.

Promet in infrastruktura

Vozijo po levi strani ceste. Otoško prometno ogrodje tvorijo glavne magistrale in modernizirani odseki avtocestnega programa Highway 2000, ki povezujejo Kingston, Spanish Town, May Pen, Mandeville in Montego Bay. Glavni letališči sta Sangster International (Montego Bay) in Norman Manley International (Kingston), tretje pa Ian Fleming International (blizu Ocho Riosa). Pomembna pristanišča so v Kingstonu, Montego Bayu, Ocho Riosu in Falmouthu. Železniški potniški promet je omejen; železnice se večinoma uporabljajo za prevoz boksita.

Turizem

Turistična središča so Montego Bay (plaže in letovišča), Negril (dolga peščena plaža in sončni zahodi), Ocho Rios (slapovi Dunn’s River in Green Grotto Caves), Port Antonio (Modra laguna, Frenchman’s Cove), Falmouth (križarjenja) in Južna obala s Treasure Beach. V notranjosti privlačijo treking v Blue in John Crow Mountains, obisk kavnih plantaž in kulturni ogledi v Kingstonu (Muzej Boba Marleya, Trench Town). Najbolj obiskana sezona je od decembra do aprila; za obisk med orkansko sezono je priporočljiva previdnost.

Okolje in trajnost

Med glavnimi izzivi so zaščita koralnih grebenov in mangrov, nadzor nad invazivnimi vrstami (npr. levjeriba), upravljanje z odpadki ter posledice podnebnih sprememb (dvig morske gladine, močnejše nevihte, suše). Vzpostavljena so zaščitena območja na kopnem in morju, potekajo programi za varstvo morskih želv in obnovo grebenov, rasteta pa tudi sončna in vetrna energija.

• Nacionalni simboli: geslo »Out of Many, One People«; zastava v črni, zeleni in zlati; nacionalna ptica »doctor bird«; nacionalno drevo modri mahoe; nacionalni cvet lignum vitae.
• Pomembna dejstva: glavno mesto Kingston; neodvisnost 6. avgusta 1962; časovni pas UTC−5 (brez poletnega časa).

Vlada in politika

Jamajka je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija s kraljico Elizabeto II. na čelu. Ker pa je Elizabeta II. poleg Združenega kraljestva deljena glava države še v petnajstih drugih državah (kraljestvo Commonwealtha) in večinoma prebiva v Združenem kraljestvu, jo kot jamajško kraljico na Jamajki in v tujini pogosto predstavlja generalni guverner Jamajke. Generalnega guvernerja predlaga predsednik jamajške vlade, imenuje pa ga monarhinja. Vse člane kabineta imenuje generalni guverner po nasvetu predsednika vlade. Monarh in generalni guverner imata večinoma ceremonialno vlogo.

Jamajški parlament je dvodomni. To pomeni, da je sestavljen iz dveh domov, senata, imenovanega tudi zgornji dom, in predstavniškega doma, imenovanega tudi spodnji dom. Člane predstavniškega doma (imenovane poslanci ali MP) izvolijo prebivalci Jamajke. Generalni guverner imenuje vodjo politične stranke, ki ima največ članov v predstavniškem domu, za predsednika vlade. Senatorje skupaj predlagata predsednik vlade in vodja parlamentarne opozicije, nato pa jih imenuje generalni guverner.

marec 2016. Predsednik vlade Holness je vodja jamajške vlade.

Na Jamajki sta tradicionalno vladali dve stranki, pri čemer sta se na oblasti pogosto izmenjavali Ljudska nacionalna stranka in Jamajška laburistična stranka (JLP). Stranka, ki ima trenutno upravno in zakonodajno oblast, je Jamajška laburistična stranka, ki ima od leta 2016 dvotretjinsko parlamentarno večino.

Župnije

Jamajka je razdeljena na 14 župnij, ki so združene v tri zgodovinska okrožja, ki niso upravno pomembna.

Cornwall County		Kapital	km 2	Okrožje Middlesex		Kapital	km 2	Okrožje Surrey		Kapital	km 2
1	Hanover	Lucea	453	6	Clarendon	Majsko pisalo	1,196	11	Kingston	Kingston	25
2	Sveta Elizabeta	Črna reka	1,212	7	Manchester	Mandeville	830	12	Portland	Port Antonio	814
3	Sveti Jakob	Montego Bay	595	8	Sveta Ana	Zaliv Svete Ane	1,213	13	Sveti Andrej	Drevo na pol poti	453
4	Trelawny	Falmouth	879	9	Sveta Katarina	Špansko mesto	1,192	19	Sveti Tomaž	Morant Bay	743
5	Westmoreland	Savanna-la-Mar	807	10	Sveta Marija	Port Maria	611

Notranjost jamajškega parlamenta

Geografija

Jamajka leži med zemljepisnima širinama 17° 42 "S in 18° 31 "S ter dolžinama 78° 22 "Z in 76° 11", torej med ekvatorjem in Rakavim obratnikom. Njegova površina je 10.990 kvadratnih kilometrov (4.240 kvadratnih milj).

Jamajka je tretja največja otoška država v Velikih Antilih, takoj za Kubo in Hispaniolo (Haiti in Dominikanska republika); je večja od Portorika. Otok je od vzhoda do zahoda dolg 235 kilometrov (146 milj), širina od severa do juga pa je od 35 kilometrov (22 milj) do 82 kilometrov (51 milj). Državo večinoma sestavlja celina, ob obali pa je nekaj osamljenih majhnih otokov.

Modro gorovje je najdaljše gorsko gorovje na Jamajki. Med njimi je tudi najvišja točka otoka, vrh Blue Mountain Peak, ki je visok 2256 metrov (7402 čevljev).

Reke

Rio Minho je najdaljša reka na Jamajki, dolga 92,8 km. Izvira blizu geografskega središča otoka, teče na splošno v smeri jug-jugozahod in doseže Karibsko morje v zalivu Carlisle na osrednji južni obali, zahodno od najjužnejše točke otoka, Portland Pointa.

Black River je ena najdaljših rek na Jamajki. Dolga je 53,4 km in je veljala za najdaljšo, dokler niso ugotovili, da je daljša reka Rio Minho. Prvotno se je imenovala Rio Caobana.

Topografski zemljevid Jamajke

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Jamajka?

V: Katero je glavno mesto Jamajke?

V: Katera so druga mesta na Jamajki?

V: Kako je razdeljena Jamajka?

V: Kako se Jamajka imenuje v jeziku Taíno?

V: Kakšna je velikost Jamajke?

V: Kako je Jamajka povezana z Zahodno Indijo?

Išči po črki