AlegsaOnline.com

Jamajka – karibska otoška država Velikih Antilov z glavnim mestom Kingston

Jamajka na Karibih, del Velikih Antilov, z glavnim mestom Kingston in Montego Bay, tretja največja otoška država v regiji, Xaymaca dežela izvirov s 14 župnijami in okrožji Cornwall Middlesex Surrey

Avtor: Leandro Alegsa Datum ustvarjanja: 20. april 2022 Zadnja posodobitev: 21. avgust 2025

simple.wikipedia.org · CC BY-SA 3.0

Jamajka je otoška država na Karibih, del Velikih Antilov. S površino približno 10.990 km² leži okrog 140 kilometrov južno od Kube in 191 kilometrov zahodno od Hispaniole. Glavno mesto je Kingston; večja urbana središča so Montego Bay, Spanish Town, Portmore, Ocho Rios, Mandeville, May Pen, Falmouth, Port Antonio in St. Ann’s Bay. Država je upravno razdeljena na tri okrožja (Cornwall, Middlesex, Surrey) in 14 župnij: Kingston, Saint Andrew, Saint Thomas, Portland, Saint Mary, Saint Ann, Trelawny, Saint James, Hanover, Westmoreland, Saint Elizabeth, Manchester, Clarendon in Saint Catherine.

Jamajka je tretja največja otoška država na Velikih Antilih. Njeno tainijsko ime je Xaymaca, kar pomeni »dežela izvirov«. Šteje se med države Zahodne Indije.

Geografija in narava

Notranjost otoka je večinoma planotasta in apnenčasta, z izrazito kraško pokrajino Cockpit Country. Na vzhodu se dviga gorovje Blue Mountains z najvišjim vrhom Blue Mountain Peak (2.256 m). Obala je razčlenjena z zalivi in plažami; znane naravne znamenitosti so slapovi Dunn’s River pri Ocho Riosu, Modra laguna pri Port Antoniju, reki Black River (najdaljša) in Rio Minho ter obalni otočki Pedro Cays in Morant Cays.

Podnebje je tropsko, na vreme vplivajo severovzhodni pasati. Deževna obdobja sta običajno od maja do junija in od septembra do novembra. Orkanska sezona poteka od junija do novembra; otok so v preteklosti prizadeli orkani Gilbert (1988), Ivan (2004) in drugi.

Jamajka ima bogato biotsko raznovrstnost z mnogimi endemičnimi vrstami. Nacionalna ptica je t. i. »doctor bird« (rdečeklunjasti kolibrij), pogosti so tudi jamajški tody in ameriški krokodil v mokriščih reke Black River. Nacionalno drevo je modri mahoe, nacionalni cvet pa lignum vitae. Gorsko-zgodovinsko območje Blue and John Crow Mountains je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Zgodovina

Pred prihodom Evropejcev je otok poseljevalo ljudstvo Taíno. Krištof Kolumb je Jamajko dosegel leta 1494; sledilo je špansko obdobje kolonizacije, po katerem je zaradi bolezni in suženjstva domorodno prebivalstvo močno upadlo. Leta 1655 je otok osvojila Anglija (pozneje Združeno kraljestvo), ki je razvila velikanske plantaže sladkornega trsa, temelječe na prisilnem delu zasužnjenih Afričanov.

Pobegli zasužnjenci so oblikovali maroonske skupnosti (npr. Accompong, Moore Town) in z britanskimi oblastmi sklenili mirovne pogodbe leta 1739. Suženjstvo je bilo odpravljeno v 30. letih 19. stoletja; pomemben prelomni dogodek je bil upor v Morant Bayu leta 1865. Jamajka je bila članica Federacije Zahodne Indije (1958–1962) in je 6. avgusta 1962 postala neodvisna država. Državno geslo je »Out of Many, One People«, zastavo sestavljajo črna, zelena in zlata barva. V 20. stoletju je v Jamajki nastalo gibanje rastafarijancev, ki je pomembno vplivalo na kulturo in glasbo.

Prebivalstvo in jezik

Na Jamajki živi približno 2,8 milijona prebivalcev; velika diaspora živi v ZDA, Kanadi in Združenem kraljestvu. Večina prebivalstva je afriškega porekla, prisotne so tudi mešane, indijske, kitajske in evropske skupnosti ter potomci Maroonov. Uradni jezik je angleščina, v vsakdanji rabi pa prevladuje jamajški kreolski jezik (patwa). Prevladuje krščanstvo (različne protestantske denominacije in rimski katolicizem), prisotni so tudi rastafarijanci ter manjše muslimanske in hindujske skupnosti.

Gospodarstvo

Gospodarstvo temelji predvsem na storitvah, turizmu, nakladanju kontejnerjev in logistiki, rudarjenju boksita in proizvodnji aluminijevega oksida ter na kmetijstvu. Pomembni kmetijski proizvodi so Blue Mountain kava, rum, pimento (čili oz. vse začimbe), jam, maniokina ploščica bammy, banane in mango. Valuta je jamajški dolar (JMD). Prihodki iz turizma in nakazila diaspore so ključni za devizni priliv. Država se je z reformami lotila zniževanja javnega dolga ter krepi vlaganja v obnovljive vire energije in odpornejšo infrastrukturo, a ostaja ranljiva za orkane in nihanja v svetovnem gospodarstvu.

Kultura in družba

Jamajka je svetovna zibelka glasbenih žanrov ska, rocksteady, reggae, dub in dancehall. Med najbolj znanimi ustvarjalci so Bob Marley, Peter Tosh, Jimmy Cliff in sodobni dancehall izvajalci. Pomembna festivala sta Reggae Sumfest (Montego Bay) in Rebel Salute. V športu je otok velesila v atletiki, zlasti v sprintu (npr. Usain Bolt, Shelly‑Ann Fraser‑Pryce); priljubljeni so tudi kriket, nogomet in netball, ikonična pa je tudi zgodba bob ekipe.

Kulinarika slovi po začinjenem pečenju jerk (izvorno iz Boston Baya pri Port Antoniju), nacionalni jedi ackee and saltfish, pa tudi po jedi curried goat, zelenjavni jedi callaloo, slanih pitah patties in sladicah z rumom. Med pijačami izstopajo rum (npr. Appleton Estate), pivo Red Stripe in vrhunska gorska kava.

Uprava in politika

Jamajka je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija. Vodja države je britanski monarh, ki ga na otoku zastopa generalni guverner; izvršno oblast vodi predsednik vlade. Parlament je dvodomen (predstavniški dom in senat). Največji politični stranki sta Jamaica Labour Party (JLP) in People’s National Party (PNP). V zadnjih letih poteka razprava o morebitnem prehodu v republiko, za kar je predviden referendum.

Promet in infrastruktura

Vozijo po levi strani ceste. Otoško prometno ogrodje tvorijo glavne magistrale in modernizirani odseki avtocestnega programa Highway 2000, ki povezujejo Kingston, Spanish Town, May Pen, Mandeville in Montego Bay. Glavni letališči sta Sangster International (Montego Bay) in Norman Manley International (Kingston), tretje pa Ian Fleming International (blizu Ocho Riosa). Pomembna pristanišča so v Kingstonu, Montego Bayu, Ocho Riosu in Falmouthu. Železniški potniški promet je omejen; železnice se večinoma uporabljajo za prevoz boksita.

Turizem

Turistična središča so Montego Bay (plaže in letovišča), Negril (dolga peščena plaža in sončni zahodi), Ocho Rios (slapovi Dunn’s River in Green Grotto Caves), Port Antonio (Modra laguna, Frenchman’s Cove), Falmouth (križarjenja) in Južna obala s Treasure Beach. V notranjosti privlačijo treking v Blue in John Crow Mountains, obisk kavnih plantaž in kulturni ogledi v Kingstonu (Muzej Boba Marleya, Trench Town). Najbolj obiskana sezona je od decembra do aprila; za obisk med orkansko sezono je priporočljiva previdnost.

Okolje in trajnost

Med glavnimi izzivi so zaščita koralnih grebenov in mangrov, nadzor nad invazivnimi vrstami (npr. levjeriba), upravljanje z odpadki ter posledice podnebnih sprememb (dvig morske gladine, močnejše nevihte, suše). Vzpostavljena so zaščitena območja na kopnem in morju, potekajo programi za varstvo morskih želv in obnovo grebenov, rasteta pa tudi sončna in vetrna energija.

Nacionalni simboli: geslo »Out of Many, One People«; zastava v črni, zeleni in zlati; nacionalna ptica »doctor bird«; nacionalno drevo modri mahoe; nacionalni cvet lignum vitae.
Pomembna dejstva: glavno mesto Kingston; neodvisnost 6. avgusta 1962; časovni pas UTC−5 (brez poletnega časa).

Zgodovina Jamajke

Domorodno ljudstvo Taino, ki izvira iz Južne Amerike, se je na otoku naselilo med letoma 4000 in 1000 pred našim štetjem. Ko je leta 1494 prišel Krištof Kolumb, je bilo na otoku več kot 200 vasi, ki so jim vladali kaciki (poglavarji vasi). Južna obala Jamajke je bila najbolj poseljena, zlasti okoli območja, ki je zdaj znano kot Old Harbour.

Krištof Kolumb je med svojim drugim potovanjem v Ameriko 5. maja 1494, ko je tam pristal, Jamajko zahteval za Španijo, njegova verjetna pristajalna točka pa je bil Dry Harbour, ki se zdaj imenuje Discovery Bay. Razpravlja se o tem, ali je pristal v zalivu Svete Ane ali v zalivu Discovery. Zaliv Svete Ane je Kolumb poimenoval "Saint Gloria", saj je prvič opazil kopno.

Leta 1503 je Kolumb med svojim četrtim potovanjem eno leto preživel na severni obali otoka in ga poimenoval Isla de Santiago (po Sant Iago Apostol, špansko Santiago).

Leta 1509 je novi guverner Hispaniole Diego Kolumb poslal Juana de Esquivela, konkvistadorja, rojenega v Sevilli v Španiji, s 70 možmi na Jamajko, da bi dokončal osvojitev tega otoka. Najprej so živeli na območju zaliva Svete Ane, kmalu pa je Esquivel ustanovil mesto Sevilla La Nueva (v angleščini "The New Seville") na severni obali, eno miljo zahodno od zaliva Svete Ane.

Sevilla je bila opuščena okoli leta 1524, ker je veljala za nezdravo. Glavno mesto so okoli leta 1534 preselili v Špansko mesto, ki se je takrat imenovalo Saint Jago de la Vega, na jugu.

Britanska vladavina

Leta 1654 se je Oliver Cromwell odločil prekiniti španski nadzor nad Zahodno Indijo, zato je na odpravo poslal floto, ki sta jo vodila William Penn in general Robert Venables. Flota je 13. aprila 1655 prispela na otok Santo Domingo, vendar so Britanci izgubili v dveh bitkah 17. in 25. aprila, zato so se odločili, da se premaknejo na Jamajko.

10. maja 1655 sta Penn in Venables uspešno napadla Jamajko. Španci so se predali Angležem, osvobodili svoje sužnje in pobegnili na Kubo. Ta skupina osvobojenih sužnjev in njihovih potomcev, ki so živeli v jamajških gorah, je postala znana kot Marooni.

Neodvisnost

Po dolgem obdobju neposredne britanske kolonialne vladavine je Jamajka konec tridesetih let 20. stoletja dobila določen lokalni politični nadzor, leta 1944 pa so na njej prvič potekale volitve s polno splošno volilno pravico. Jamajka se je leta 1958 pridružila devetim drugim ozemljem Združenega kraljestva v Federaciji Zahodne Indije, vendar je leta 1961, ko so jamajški volivci zavrnili članstvo, izstopila. Jamajka se je osamosvojila leta 1962, vendar je ostala članica Commonwealtha.

Vlada in politika

Jamajka je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija s kraljico Elizabeto II. na čelu. Ker pa je Elizabeta II. poleg Združenega kraljestva deljena glava države še v petnajstih drugih državah (kraljestvo Commonwealtha) in večinoma prebiva v Združenem kraljestvu, jo kot jamajško kraljico na Jamajki in v tujini pogosto predstavlja generalni guverner Jamajke. Generalnega guvernerja predlaga predsednik jamajške vlade, imenuje pa ga monarhinja. Vse člane kabineta imenuje generalni guverner po nasvetu predsednika vlade. Monarh in generalni guverner imata večinoma ceremonialno vlogo.

Jamajški parlament je dvodomni. To pomeni, da je sestavljen iz dveh domov, senata, imenovanega tudi zgornji dom, in predstavniškega doma, imenovanega tudi spodnji dom. Člane predstavniškega doma (imenovane poslanci ali MP) izvolijo prebivalci Jamajke. Generalni guverner imenuje vodjo politične stranke, ki ima največ članov v predstavniškem domu, za predsednika vlade. Senatorje skupaj predlagata predsednik vlade in vodja parlamentarne opozicije, nato pa jih imenuje generalni guverner.

marec 2016. Predsednik vlade Holness je vodja jamajške vlade.

Na Jamajki sta tradicionalno vladali dve stranki, pri čemer sta se na oblasti pogosto izmenjavali Ljudska nacionalna stranka in Jamajška laburistična stranka (JLP). Stranka, ki ima trenutno upravno in zakonodajno oblast, je Jamajška laburistična stranka, ki ima od leta 2016 dvotretjinsko parlamentarno večino.

Župnije

Jamajka je razdeljena na 14 župnij, ki so združene v tri zgodovinska okrožja, ki niso upravno pomembna.

Parishes of Jamaica

Cornwall County		Kapital	km ²	Okrožje Middlesex		Kapital	km ²	Okrožje Surrey		Kapital	km ²
1	Hanover	Lucea	453	6	Clarendon	Majsko pisalo	1,196	11	Kingston	Kingston	25
2	Sveta Elizabeta	Črna reka	1,212	7	Manchester	Mandeville	830	12	Portland	Port Antonio	814
3	Sveti Jakob	Montego Bay	595	8	Sveta Ana	Zaliv Svete Ane	1,213	13	Sveti Andrej	Drevo na pol poti	453
4	Trelawny	Falmouth	879	9	Sveta Katarina	Špansko mesto	1,192	19	Sveti Tomaž	Morant Bay	743
5	Westmoreland	Savanna-la-Mar	807	10	Sveta Marija	Port Maria	611

Prebivalstvo

Demografski podatki

Leta 2011 (zadnji nacionalni popis) je na Jamajki živelo 2 697 983 ljudi: 1 334 533 moških in 1 363 450 žensk. V mestih je živelo 1.453.438 (53,9 %) prebivalcev. Gostota prebivalstva je bila 245,5 oseb/km².

Naslednja tabela prikazuje župnije z njihovim prebivalstvom v popisu prebivalstva leta 2011.

Župnija	Skupno prebivalstvo	Mestno prebivalstvo	Podeželsko prebivalstvo
Kingston	7004890570000000000♠89,057	7004890570000000000♠89,057	-
Sveti Andrej	7005573369000000000♠573,369	7005495771000000000♠495,771	7004775980000000000♠77,598
Sveti Tomaž	7004939020000000000♠93,902	7004269070000000000♠26,907	7004669950000000000♠66,995
Portland	7004817440000000000♠81,744	7004195090000000000♠19,509	7004622350000000000♠62,235
Sveta Marija	7005113615000000000♠113,615	7004275330000000000♠27,533	7004860820000000000♠86,082
Sveta Ana	7005172362000000000♠172,362	7004498120000000000♠49,812	7005122550000000000♠122,550
Sveti Jakob	7005183811000000000♠183,811	7005110207000000000♠110,207	7004736040000000000♠73,604
Hanover	7004695330000000000♠69,533	7003728200000000000♠7,282	7004622510000000000♠62,251
Westmoreland	7005144103000000000♠144,103	7004395910000000000♠39,591	7005104512000000000♠104,512
Sveta Elizabeta	7005150205000000000♠150,205	7004225850000000000♠22,585	7005127620000000000♠127,620
Manchester	7005189797000000000♠189,797	7004663900000000000♠66,390	7005123407000000000♠123,407
Trelawny	7004751640000000000♠75,164	7004143780000000000♠14,378	7004607860000000000♠60,786
Clarendon	7005245103000000000♠245,103	7004858610000000000♠85,861	7005159242000000000♠159,242
Sveta Katarina	7005516218000000000♠516,218	7005398555000000000♠398,555	7005117663000000000♠117,663
Jamajka	7006269798300000000♠2,697,983	7006145343800000000♠1,453,438	7006124454500000000♠1,244,545

Ljudje

Po ocenah je približno 70 % Jamajčanov temnopoltih, preostalih 30 % pa sestavljajo večinoma mešanci, med katerimi so tudi belci in Azijci.

Jezik

Uradni jezik na Jamajki je angleščina, prebivalci pa govorijo tudi jamajško kreolsko angleščino.

Religija

Na Jamajki živi 62,5 % protestantov (10,8 % adventisti sedmega dne, 9,5 % binkoštniki, 8,3 % druga Božja cerkev, 7,2 % baptisti, 6,3 % Božja cerkev Nove zaveze, 4,8 % Božja cerkev na Jamajki, 4,3 % Božja cerkev prerokovanja, 3,6 % anglikanci, 7,7 % drugi kristjani), 2,6 % katoliki, 14,2 % drugi ali nedoločeni, 20,9 % ni.

Geografija

Jamajka leži med zemljepisnima širinama 17° 42 "S in 18° 31 "S ter dolžinama 78° 22 "Z in 76° 11", torej med ekvatorjem in Rakavim obratnikom. Njegova površina je 10.990 kvadratnih kilometrov (4.240 kvadratnih milj).

Jamajka je tretja največja otoška država v Velikih Antilih, takoj za Kubo in Hispaniolo (Haiti in Dominikanska republika); je večja od Portorika. Otok je od vzhoda do zahoda dolg 235 kilometrov (146 milj), širina od severa do juga pa je od 35 kilometrov (22 milj) do 82 kilometrov (51 milj). Državo večinoma sestavlja celina, ob obali pa je nekaj osamljenih majhnih otokov.

Modro gorovje je najdaljše gorsko gorovje na Jamajki. Med njimi je tudi najvišja točka otoka, vrh Blue Mountain Peak, ki je visok 2256 metrov (7402 čevljev).

Reke

Rio Minho je najdaljša reka na Jamajki, dolga 92,8 km. Izvira blizu geografskega središča otoka, teče na splošno v smeri jug-jugozahod in doseže Karibsko morje v zalivu Carlisle na osrednji južni obali, zahodno od najjužnejše točke otoka, Portland Pointa.

Black River je ena najdaljših rek na Jamajki. Dolga je 53,4 km in je veljala za najdaljšo, dokler niso ugotovili, da je daljša reka Rio Minho. Prvotno se je imenovala Rio Caobana.

Znani ljudje

Otok je znan po rastafarijanskem gibanju in izvajalcu reggae glasbe Bobu Marleyju. Iz te države prihaja tudi priljubljeni sprinter Usain Bolt. Usain Bolt je leta 2016 v Riu osvojil zlato v tekih na 100 in 200 metrov. Tudi angleški vratar Joe Hart je rojen na Jamajki.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Jamajka?

O: Jamajka je otoška država v Karibih, del Velikih Antilov, ki leži približno 140 kilometrov južno od Kube in 191 kilometrov zahodno od Hispaniole.

V: Katero je glavno mesto Jamajke?

O: Glavno mesto Jamajke je Kingston.

V: Katera so druga mesta na Jamajki?

O: Druga mesta na Jamajki so Montego Bay, St. Ann's Bay in Spanish Town.

V: Kako je razdeljena Jamajka?

O: Jamajka je razdeljena na tri okrožja: Cornwall, Middlesex in Surrey, ki so razdeljena na 14 župnij.

V: Kako se Jamajka imenuje v jeziku Taíno?

O: Taíno ime za Jamajko je Xaymaca, kar pomeni "dežela izvirov".

V: Kakšna je velikost Jamajke?

O: Jamajka meri 10 990 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je tretja največja otoška država v Velikih Antilih.

V: Kako je Jamajka povezana z Zahodno Indijo?

O: Jamajka je del Zahodne Indije.

Avtor

AlegsaOnline.com - Jamajka - Leandro Alegsa

Datum ustvarjanja: 20. april 2022
Zadnja posodobitev: 21. avgust 2025

URL: https://sl.alegsaonline.com/art/49160