Jamajka

Zgodovina Jamajke

Domorodno ljudstvo Taino, ki izvira iz Južne Amerike, se je na otoku naselilo med letoma 4000 in 1000 pred našim štetjem. Ko je leta 1494 prišel Krištof Kolumb, je bilo na otoku več kot 200 vasi, ki so jim vladali kaciki (poglavarji vasi). Južna obala Jamajke je bila najbolj poseljena, zlasti okoli območja, ki je zdaj znano kot Old Harbour.

Krištof Kolumb je med svojim drugim potovanjem v Ameriko 5. maja 1494, ko je tam pristal, Jamajko zahteval za Španijo, njegova verjetna pristajalna točka pa je bil Dry Harbour, ki se zdaj imenuje Discovery Bay. Razpravlja se o tem, ali je pristal v zalivu Svete Ane ali v zalivu Discovery. Zaliv Svete Ane je Kolumb poimenoval "Saint Gloria", saj je prvič opazil kopno.

Leta 1503 je Kolumb med svojim četrtim potovanjem eno leto preživel na severni obali otoka in ga poimenoval Isla de Santiago (po Sant Iago Apostol, špansko Santiago).

Leta 1509 je novi guverner Hispaniole Diego Kolumb poslal Juana de Esquivela, konkvistadorja, rojenega v Sevilli v Španiji, s 70 možmi na Jamajko, da bi dokončal osvojitev tega otoka. Najprej so živeli na območju zaliva Svete Ane, kmalu pa je Esquivel ustanovil mesto Sevilla La Nueva (v angleščini "The New Seville") na severni obali, eno miljo zahodno od zaliva Svete Ane.

Sevilla je bila opuščena okoli leta 1524, ker je veljala za nezdravo. Glavno mesto so okoli leta 1534 preselili v Špansko mesto, ki se je takrat imenovalo Saint Jago de la Vega, na jugu.

Britanska vladavina

Leta 1654 se je Oliver Cromwell odločil prekiniti španski nadzor nad Zahodno Indijo, zato je na odpravo poslal floto, ki sta jo vodila William Penn in general Robert Venables. Flota je 13. aprila 1655 prispela na otok Santo Domingo, vendar so Britanci izgubili v dveh bitkah 17. in 25. aprila, zato so se odločili, da se premaknejo na Jamajko.

10. maja 1655 sta Penn in Venables uspešno napadla Jamajko. Španci so se predali Angležem, osvobodili svoje sužnje in pobegnili na Kubo. Ta skupina osvobojenih sužnjev in njihovih potomcev, ki so živeli v jamajških gorah, je postala znana kot Marooni.

Neodvisnost

Po dolgem obdobju neposredne britanske kolonialne vladavine je Jamajka konec tridesetih let 20. stoletja dobila določen lokalni politični nadzor, leta 1944 pa so na njej prvič potekale volitve s polno splošno volilno pravico. Jamajka se je leta 1958 pridružila devetim drugim ozemljem Združenega kraljestva v Federaciji Zahodne Indije, vendar je leta 1961, ko so jamajški volivci zavrnili članstvo, izstopila. Jamajka se je osamosvojila leta 1962, vendar je ostala članica Commonwealtha.

Vlada in politika

Jamajka je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija s kraljico Elizabeto II. na čelu. Ker pa je Elizabeta II. poleg Združenega kraljestva deljena glava države še v petnajstih drugih državah (kraljestvo Commonwealtha) in večinoma prebiva v Združenem kraljestvu, jo kot jamajško kraljico na Jamajki in v tujini pogosto predstavlja generalni guverner Jamajke. Generalnega guvernerja predlaga predsednik jamajške vlade, imenuje pa ga monarhinja. Vse člane kabineta imenuje generalni guverner po nasvetu predsednika vlade. Monarh in generalni guverner imata večinoma ceremonialno vlogo.

Jamajški parlament je dvodomni. To pomeni, da je sestavljen iz dveh domov, senata, imenovanega tudi zgornji dom, in predstavniškega doma, imenovanega tudi spodnji dom. Člane predstavniškega doma (imenovane poslanci ali MP) izvolijo prebivalci Jamajke. Generalni guverner imenuje vodjo politične stranke, ki ima največ članov v predstavniškem domu, za predsednika vlade. Senatorje skupaj predlagata predsednik vlade in vodja parlamentarne opozicije, nato pa jih imenuje generalni guverner.

marec 2016. Predsednik vlade Holness je vodja jamajške vlade.

Na Jamajki sta tradicionalno vladali dve stranki, pri čemer sta se na oblasti pogosto izmenjavali Ljudska nacionalna stranka in Jamajška laburistična stranka (JLP). Stranka, ki ima trenutno upravno in zakonodajno oblast, je Jamajška laburistična stranka, ki ima od leta 2016 dvotretjinsko parlamentarno večino.

Župnije

Jamajka je razdeljena na 14 župnij, ki so združene v tri zgodovinska okrožja, ki niso upravno pomembna.

Notranjost jamajškega parlamenta

Prebivalstvo

Demografski podatki

Leta 2011 (zadnji nacionalni popis) je na Jamajki živelo 2 697 983 ljudi: 1 334 533 moških in 1 363 450 žensk. V mestih je živelo 1.453.438 (53,9 %) prebivalcev. Gostota prebivalstva je bila 245,5 oseb/km².

Naslednja tabela prikazuje župnije z njihovim prebivalstvom v popisu prebivalstva leta 2011.

Ljudje

Po ocenah je približno 70 % Jamajčanov temnopoltih, preostalih 30 % pa sestavljajo večinoma mešanci, med katerimi so tudi belci in Azijci.

Jezik

Uradni jezik na Jamajki je angleščina, prebivalci pa govorijo tudi jamajško kreolsko angleščino.

Religija

Na Jamajki živi 62,5 % protestantov (10,8 % adventisti sedmega dne, 9,5 % binkoštniki, 8,3 % druga Božja cerkev, 7,2 % baptisti, 6,3 % Božja cerkev Nove zaveze, 4,8 % Božja cerkev na Jamajki, 4,3 % Božja cerkev prerokovanja, 3,6 % anglikanci, 7,7 % drugi kristjani), 2,6 % katoliki, 14,2 % drugi ali nedoločeni, 20,9 % ni.

Geografija

Jamajka leži med zemljepisnima širinama 17° 42 "S in 18° 31 "S ter dolžinama 78° 22 "Z in 76° 11", torej med ekvatorjem in Rakavim obratnikom. Njegova površina je 10.990 kvadratnih kilometrov (4.240 kvadratnih milj).

Jamajka je tretja največja otoška država v Velikih Antilih, takoj za Kubo in Hispaniolo (Haiti in Dominikanska republika); je večja od Portorika. Otok je od vzhoda do zahoda dolg 235 kilometrov (146 milj), širina od severa do juga pa je od 35 kilometrov (22 milj) do 82 kilometrov (51 milj). Državo večinoma sestavlja celina, ob obali pa je nekaj osamljenih majhnih otokov.

Modro gorovje je najdaljše gorsko gorovje na Jamajki. Med njimi je tudi najvišja točka otoka, vrh Blue Mountain Peak, ki je visok 2256 metrov (7402 čevljev).

Reke

Rio Minho je najdaljša reka na Jamajki, dolga 92,8 km. Izvira blizu geografskega središča otoka, teče na splošno v smeri jug-jugozahod in doseže Karibsko morje v zalivu Carlisle na osrednji južni obali, zahodno od najjužnejše točke otoka, Portland Pointa.

Black River je ena najdaljših rek na Jamajki. Dolga je 53,4 km in je veljala za najdaljšo, dokler niso ugotovili, da je daljša reka Rio Minho. Prvotno se je imenovala Rio Caobana.

Topografski zemljevid Jamajke

Znani ljudje

Otok je znan po rastafarijanskem gibanju in izvajalcu reggae glasbe Bobu Marleyju. Iz te države prihaja tudi priljubljeni sprinter Usain Bolt. Usain Bolt je leta 2016 v Riu osvojil zlato v tekih na 100 in 200 metrov. Tudi angleški vratar Joe Hart je rojen na Jamajki.