Cerkev adventistov sedmega dne: verovanja, zgodovina in zdravje
Odkrijte Cerkev adventistov sedmega dne: verovanja, zgodovina in zdrav življenjski slog — sobota, prehrana, zdravje, duhovne prakse in vpliv na sodobno življenje.
Cerkev adventistov sedmega dne je protestantska krščanska skupina, ki se od številnih drugih protestantskih skupin razlikuje po poudarku na soboti kot dnevu počitka in čaščenja Boga. Verniki verujejo, da je sedmi dan v tednu, sobota, dan, namenjen počitku od dela in bogoslužju; Sveto pismo ta dan imenuje "sobota". Kot v judovstvu tudi v tej cerkvi sobota velja za sedmi dan v tednu (1 Mz 2,1–3), od tod tudi naziv "adventisti sedmega dne". Pogosto uporabljena okrajšava je "SDA" (iz angleškega "Seventh-day Adventist").
Zgodovina
Cerkev adventistov sedmega dne je nastala iz milleritskega gibanja v Združenih državah Amerike v prvi polovici 19. stoletja. Milleriti so bili sledilci Williama Millerja, ki je pridigal, da bo Jezus prišel kmalu v drugem prihodu (adventu). Po razočaranju mnogih, ko napovedani datum ni prinesel pričakovanega dogodka, so se nekateri gibanja preusmerili v različne oblike verske obnove. Med temi se je leta 1863 formalno ustanovila Cerkev adventistov sedmega dne.
Temeljna verovanja
Verski nauki cerkve so v marsičem v skladu z glavnim evangelijskim učenjem, vključno z vero v Trojico in svetopisemsko nezmotljivost. Med značilnimi in specifičnimi doktrinam sodijo:
- Preiskovalna sodba: teološka ideja, povezana zlasti z razlago dogodkov po letu 1844, po kateri se pred Kristusovim vrnitvijo izvršuje določena sodba nad življenjem vernikov.
- Nezavedno stanje mrtvih: prepričanje, da umrli niso zavestni, dokler jih Kristus ne obudi (nasprotno od učenja o nesmrtnosti duše v nekaterih drugih tradicijah).
- Anihilacijska razlaga usode brezbožnih: prepričanje, da bodo brezbožni v zadnjem sodnem dejanju za vedno uničeni v ognju, namesto da bi večno goreli v trpljenju.
- Triangelsko poslanstvo (Three Angels’ Messages): poudarek na sporočilih iz Razodetja, ki jih adventisti razumejo kot posebno opozorilo o Jezusovem prihodu in važnosti sobote.
Sobota in bogoslužje
Sobota je osrednji del verskega življenja: verniki se v soboto udeležujejo bogoslužij, pridig in preučevanj Svetega pisma (Sabbath School). Poleg obreda so pomembni tudi trenutki skupnosti, druženja in pogosto skupne jedi po bogoslužju.
Zdravje in življenjski slog
Cerkev je znana po močni kulturi zdravja. Adventisti učijo, da skrb za telo kot Božji tempelj pomaga v duhovnem življenju—zdravje omogoča jasnejše razmišljanje, boljšo službo Bogu in boljše videnje Božje besede. Glavne smernice vključujejo:
- Prehrana: mnogi adventisti se izogibajo prašičjemu mesu in drugim živilom, ki jih Svetopisemsko besedilo označuje za nečista; kar nekaj vernikov je vegetarijancev ali veganov.
- Odgovornost do telesa: odsvetovanje kajenja, pretiranega uživanja alkohola in drugih substanc, ki spreminjajo um ali škodujejo zdravju.
- Življenjski slog: redna vadba, bivanje na prostem, zadosten počitek, pitje dovolj vode in uravnotežena prehrana kot del celostnega zdravja.
Praktičen vpliv teh načel je bil med drugim prepoznan tudi v širše obveščanju o zdravju: National Geographic je leta 2005 adventiste iz Loma Linde v Kaliforniji izpostavil kot del ene od "modrih con" (blue zones), območij z izjemno dolgo življenjsko dobo prebivalcev.
Organizacija, šole in dobrodelne dejavnosti
Na svetovni ravni Cerkev vodi Generalna konferenca, ki koordinira delovanje; znotraj nje so divizije, regionalne in lokalne konference. Organizacija je prisotna v več kot 200 državah in ozemljih ter je etnično in kulturno raznolika. Cerkev vodi velike mreže izobraževalnih ustanov (od osnovnih šol do univerz), bolnišnic in založb; med dobrodelnimi organizacijami je najbolj znana Adventistična agencija za razvoj in pomoč (ADRA), ki deluje v humanitarnih in razvojnih projektih po svetu.
Ellen G. White
Ena od ključnih ustanovnih osebnosti je bila Ellen G. White, avtorica številnih spisov, ki so še danes pomembni v adventističnem učenju. Veljala je za predano vernico, ki je trdila, da je prejela videnja od Boga o prihodnosti in o naravi nebes ter o praktičnem življenju vernika. Njena pisanja Cerkev obravnava kot pomemben viri nasvetov in razlage Pisma, čeprav adventisti pravijo, da je Sveto pismo vedno najvišji avtoritet.
Prakse in obredi
- Boterstvo: verniki se običajno krščujejo z imersijo (potopitvijo) po osebnem obračanju in veri v Kristusa.
- Gospodova večerja (evharistija): obred se izvaja v cerkvi; obseg in pogostost se lahko razlikujeta med kongregacijami, pogosto vključuje tudi spomin na Kristusovo smrt in delo za bolnike ter sočutje.
- Svetopisemska preučevanja in pridige: poudarek na branju in razlagi Svetega pisma kot osnovi vere in prakse.
Sodoben vpliv in članstvo
Cerkev ima pomemben vpliv v segmentih izobraževanja, zdravstva in humanitarnega dela. V različnih državah sodeluje pri vprašanjih verske svobode in družbenih vprašanjih; kulturno je pogosto do neke mere konservativna glede družinskih in moralnih vrednot. Po navedbah cerkvenih virov ima Cerkev adventistov sedmega dne v svetu približno 18,5 milijona članov in številne simpatizerje ter vpete mreže šol in zdravstvenih ustanov.
Različna mnenja in pogovori z drugimi krščanskimi skupnostmi
Nekatera adventistična učenja — na primer razlaga preiskovalne sodbe, vloga pričevalstva Ellen G. White in učenje o nezavednem stanju mrtvih — so predmet teoloških razprav z drugimi krščanskimi denominacijami. Kljub razlikam obstaja tudi veliko točk stika, kot sta vera v Jezusa Kristusa in poudarek na Svetem pismu.
Opomba o prehranskih navodilih
Razumevanje prehrane v Novi zavezi je predmet različnih interpretacij. Nekateri kristjani navajajo odlomek iz knjige dejanj in pisem apostola Pavla, ki nakazujejo, da je v Kristusovem delu "vse novo" in da tako ni več strogih cerkvenih predpisov glede prehrane. Ta interpretacija se pojavlja tudi v notranjih teoloških pogovorih in jo nekateri verniki štejejo kot razlog, da so prehranske izbire osebna vestna odločitev.
Če želite, lahko v članek dodam več konkretnosti o cerkvenih institucijah (npr. univerzitetne ali bolnišnične ustanove), kronologijo ključnih dogodkov v zgodovini ali seznam virov za nadaljnje branje.

Ellen G. White, ena od ustanoviteljic gibanja
Organizacija
Cerkev adventistov sedmega dne je organizirana s predstavniško obliko cerkvene uprave in ima po vsem svetu 13 divizij.
Statistični podatki Svetovne cerkve adventistov sedmega dne kažejo, da Cerkev raste, saj je imela 31. decembra 2007 15.660.347 članov.
Junija 2010 (med 59. petletnim zasedanjem Generalne konference Cerkve adventistov sedmega dne, ki je potekalo v Atlanti, Georgia, ZDA) je adventistična mreža Adventist News Network poročala, da so po podatkih cerkvenega urada za arhive in statistiko adventisti sedmega dne dosegli število 16.300.000 članov. Svetovni cerkveni tajnik je izjavil, da ob upoštevanju nekrščenih otrok in družinskih članov, ki se udeležujejo bogoslužij, cerkev šteje med 25 in 30 milijoni.
Glavna doktrina
Adventisti sedmega dne verjamejo v protestantizem.
Adventisti sedmega dne verjamejo v 28 temeljnih prepričanj. To izjavo o prepričanjih je Generalna konferenca sprejela leta 1980, leta 2005 pa je bilo dodano še eno prepričanje (številka 11).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Cerkev adventistov sedmega dne?
O: Cerkev adventistov sedmega dne je protestantska krščanska skupina, ki sledi naukom Williama Millerja in verjame, da je sobota, sedmi dan v tednu, namenjena počitku od dela in čaščenju Boga.
V: Kaj pomeni "adventist" v povezavi s to cerkvijo?
O: Beseda "adventist" izhaja iz besede "advent", ki se nanaša na Jezusov drugi prihod ali drugi advent. Zato se imenujejo "adventisti sedmega dne".
V: Kako se ta cerkev razlikuje od drugih protestantskih skupin?
O: Ta cerkev se od drugih protestantskih skupin razlikuje po svojih prepričanjih o soboti, preiskovalni sodbi, nezavednem stanju smrti, dokler jih Kristus ne vstane, in da bodo zlobni ljudje za vedno uničeni z ognjem, namesto da bi večno goreli v peklu.
V: Kakšno sporočilo o zdravju promovira ta cerkev?
O: Ta cerkev spodbuja zdravo življenje z opustitvijo kajenja, pitja in drugih snovi, ki spreminjajo um, z gibanjem, bivanjem na prostem, počitkom, pitjem veliko vode, pri nekaterih privržencih pa tudi z opustitvijo uživanja določenega mesa, kot je svinjina ali ribe, in vseh živalskih proizvodov, kot so mleko ali jajca.
V: Kdo je bil eden od ustanoviteljev te cerkve?
O: Ellen G. White je bila ena od ustanoviteljic te cerkve, ki je napisala številna besedila, ki še danes veljajo za pomembna. Verjela je, da je od Boga prejela videnja o tem, kakšna bodo nebesa in kaj se bo zgodilo ob koncu časov.
V: Kako je organizirana po vsem svetu?
O: Na svetovni ravni jo vodi Generalna konferenca, manjše regije pa upravljajo divizije, zvezne konference in lokalne konference. Prisotna je v več kot 200 državah in ozemljih po vsem svetu s številnimi šolami, bolnišnicami in založbami ter z organizacijo ADRA (Adventistična agencija za razvoj in pomoč), ki pomaga ljudem v stiski po vsem svetu.
V: Koliko članov je po vsem svetu?
O: V cerkvah adventistov sedmega dne po vsem svetu je približno 18,5 milijona članov.
Iskati