Tainci so bili domorodno ljudstvo, ki je živelo v Ameriki pred Kolumbovim prihodom. Prihajali so s karibske obale Južne Amerike. Okoli leta 1200 so se preselili proti severu na otoško verigo Malih in Velikih Antilov.
Ko je Krištof Kolumb prišel v Ameriko, so Taini živeli na Bahamih, Velikih Antilih (Kuba, Jamajka, Hispaniola in Portoriko) in nekaterih otokih severnega dela Malih Antilov. Njihova kultura se je razlikovala od kulture Aravakov (še ena avtohtona skupina Južne Amerike). Bili so prvi ljudje, ki so jih Španci srečali v Ameriki.
Jezik in družbena ureditev
Tainci so govorili taino, jezik iz aravanske jezikovne skupine. Družba je bila razdeljena na več slojev: cacique (poglavar ali kralj otoške skupnosti), nitaínos (plemstvo) in naborias (navadni ljudje). Poglavarji so imeli politično in versko moč, pogosto so nadzorovali zemljo, ribolov in trgovino med otoki.
Življenjski slog in gospodarstvo
- Stanovanja: Tipične hiše so bile imenovane bohío (okrogla hiša z ognjiščem) za družine, medtem ko so bogatejši živeli v večjih hišah z imenom caney.
- Kmetijstvo: Osnovna hrana je bila manioka (cassava), skupaj z bučkami, koruzo, sladkim krompirjem, bananami in različnimi tropskimi sadeži. Manioka je bila predelana v ploske kruhke (cassava bread).
- Ribištvo in lov: Ribolov z mrežami in kanuji ter lov ptic in mali sesalcev je dopolnjeval prehrano. Pomembne so bile tudi morske obdelave in soljenje rib.
- Obrt: Tainci so izdelovali keramiko, tkanine, košare in lesene predmete; cenili so tudi oblikovanje zemí — svetišč in kipcev.
Verske predstave in kulturne prakse
Verski sistem Tainov je vključeval čaščenje duhov in prednikov, pogosto predstavljenih v obliki lesenih ali kamnitih figur, imenovanih zemí. Obredi so vključevali pesmi, ples (npr. areito), pripovedovanje mitov in skupinske igre. Pomembna je bila tudi igra batey, ki je imela tako rekreativen kot verski pomen.
Srečanje s Španci in posledice
Prvi večji stik s Evropejci je bil usoden. Ko so Krištof Kolumb in njegovi mornarji prispeli na otoke, so se Tainci večinoma odzvali prijazno, vendar so se zaradi nasilja, prisilnega dela (encomienda), ropanja in predvsem bolezni, ki so jih prinesli Evropejci (odraze, ospice, gripa), populacije Tainov hitro zmanjšale. V nekaj desetletjih po prihodu Špancev je bila tradicionalna tainska družba močno razbita in mnogi običaji so izginili ali se spremenili.
Zapuščina
Čeprav je tradicionalna tainska populacija močno upadla, je njihova zapuščina še vedno prisotna v kulturi Karibov: številne besede v evropskih jezikih izvirajo iz taino jezika (npr. "canoe", "hammock", "barbecue", "tobacco"), v imenih krajev in v genetskem zapuščaju današnjih prebivalcev Karibov. Arheološki ostanki, keramika, petroglifi in muzejski predmeti pomagajo ohranjati znanje o tainski zgodovini in kulturi.
Danes raziskave arheologije, antropologije in genetike še naprej osvetljujejo življenje Tainov pred in po stiku s Evropejci, hkrati pa skupnosti na Karibih znova preučujejo in oživljajo svoje avtohtone korenine.


