Binkoštništvo (pentekostalizem): zgodovina, učenja in značilnosti
Binkoštništvo je vera znotraj evangeličanskega krščanstva. Verjame v osebno izkušnjo z Bogom prek krsta s Svetim Duhom (Apd 2,38); enako kot v svetopisemski zgodbi na binkoštni dan. Binkoštništvo je podobno karizmatičnim skupinam, vendar je nastalo prej in se je ločilo od glavnih cerkvenih vej. Karizmatični kristjani so, vsaj na začetku, običajno ostajali v svojih denominacijah in se niso odcepili.
Zgodovina
Binkoštništvo ima svoje korenine v pozno 19. in začetku 20. stoletja, predvsem v gibanjih svetiškega (Holiness) in probuhtnega iskanja nove duhovne izkušnje. Pomembni zgodovinski dogodki in osebnosti vključujejo Charlesa Foxa Parhama, ki je konec 19. stoletja in na začetku 20. razvijal učenje, da je govorjenje v tujih jezikih (t.i. govorjenje v jezikih ali glossolalija) »prvi dokaz« krsta s Svetim Duhom, ter Azusa Street Revival v Los Angelesu (1906), ki ga je vodil William J. Seymour in je močno pospešil širjenje gibanja po ZDA in po svetu.
Temeljna učenja
- Krst s Svetim Duhom: Binkoštne skupine poudarjajo osebno izkušnjo krsta s Svetim Duhom, ki pogosto vključuje govorjenje v jezikih kot znamenje
- Darovi Svetega Duha: Prisotnost in delovanje darov (npr. govorjenje v jezikih, prerokovanje, isceljenje, čudeži) sta pričakovana in zaželena v bogoslužju
- Vera in evangelizacija: Močan poudarek na osebni veri, spreobrnjenju, poslanstvu in širjenju evangelija
- Biblijska avtoriteta: Poudarjena je oznaka Svete pisave kot vodilo za verovanje in življenje
- Soteriologija in sveto življenje: Velik pomen ima osebna svetost, moralno življenje in sprejemanje Jezusovega odpuščanja; različne skupine se razlikujejo glede pojmovanj npr. dokončne posvetitve ali procesa posvetitve
Prakse in bogoslužje
Binkoštna bogoslužja so običajno čustveno in izrazno obarvana: živahna petja, glasno slavljenje, spontano moljenje, poklici za molitev na oltarju, pričevanja, prerokovanja in prošnje za isceljenje. Veliko cerkva izvaja krst po potopu, obhaja evharistijo kot spomin na Kristusovo daritev in organizira svetopisemske študije ter programi za mladino in misijone.
Različne smeri znotraj binkoštništva
- Klasika/»classical« Pentecostalism: Poudarja nauk, da je govorjenje v jezikih prvi neposreden »znak« krsta s Svetim Duhom
- Apostolske/Oneness skupine: Nekatere skupine (npr. United Pentecostal Church) zavračajo tradicionalno učenje o Trojici in poudarjajo »krst v Jezusu« ter doktrino enostnega božanstva
- Evropsko in svetovno gibanje: Številne nacionalne cerkve in neodvisne skupnosti, od konservativnih do bolj progresivnih
- Karizmatiki: Tisti, ki delujejo znotraj drugih denominacij (npr. anglikanske, katoliške, luteranske) in sprejemajo darove Duha, vendar niso ločeni kot posebna denominacija
Razširjenost in vpliv
Binkoštništvo velja za eno izmed najhitreje rastočih vej krščanstva v 20. in 21. stoletju, z velikim številom vernikov zlasti v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji. Velike denominacije vključujejo Assemblies of God, Church of God (Cleveland, Tennessee), Foursquare in druge ter številne neodvisne cerkve in gibanja.
Kritike in izzivi
Binkoštništvo se sooča s kritikami, med drugim zaradi prekomernega čustvenega izražanja, nekaterih oblik »prosperity gospel« (učenje o blaginji kot znak Božje blagoslovljenosti), svetonazorskih stališč, pa tudi zaradi sporov glede pristnosti čudežev in isceljenj. Obstajajo tudi teološke razprave o naravi krsta s Svetim Duhom, odnosu do Trojice in vlogo darov Duha v sedanjem času.
Vloga v sodobni družbi
Velik vpliv binkoštništva je v socialni mobilnosti, misijonih, skupnostnem angažmaju in v ustvarjanju močnih socialnih mrež. Mnoge binkoštne cerkve nudijo izobraževanje, socialne programe in humanitarno pomoč. Hkrati pa se znotraj gibanja pojavljajo vprašanja o strokovnosti vodenja, finančni preglednosti in medverskih ter meddenominacijskih odnosih.
Zaključek
Binkoštništvo je raznoliko in dinamično gibanje, ki ponuja intenzivno duhovno izkušnjo in močno osredotočenost na delovanje Svetega Duha. Čeprav obstajajo različne smeri in razprave znotraj gibanja, ostaja skupno prizadevanje za osebno predanost, pričevanje in praktično izkušnjo Božje moči v življenju vernikov.
Prepričanja
Obstajajo različne vrste binkoštnih cerkva. Večina jih verjame, da se je treba odrešiti tako, da verjamemo v Jezusa kot svojega Odrešenika, da nam bodo odpuščeni grehi in da bomo všeč Bogu. Binkoštniki prav tako kot večina drugih evangeličanov verjamejo, da je Sveto pismo resnično in da ga je treba pri odločitvah o veri spoštovati. V tej večinski skupini je govorjenje v jezikih znamenje krsta v Svetem Duhu in ni potrebno za odrešitev. Za to skupino je krst v Svetem Duhu nadnaravni dar za služenje, ki ga človek prejme, ko postane kristjan.
Druge skupine verjamejo v odrešenje, ki temelji na Apostolskih delih 2,38. To pomeni, da se mora oseba spreobrniti in krstiti v Jezusovem imenu. Nato prejmejo Svetega Duha (Svetega Duha). Po tem prepričanju je za odrešitev potreben Sveti Duh, kar vključuje tudi govorjenje v jezikih. V tej skupini nekatere binkoštne cerkve krščujejo samo v Jezusovem imenu, nekatere pa v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha/duha.
Binkoštne cerkve verjamejo, da Jezus z močjo Svetega Duha še vedno ozdravlja bolnike. Verjamejo tudi v druge darove, kot so govorjenje v jezikih, razlaganje jezikov, nadnaravno znanje, predvsem o boleznih ali duhovnih zadevah, in prerokovanje o prihodnjih duhovnih dogodkih. Mnogi se ukvarjajo tudi z eksorcizmom, to je izganjanjem hudih duhov.
Voditelji
Predhodniki
- William Boardman
- John Alexander Dowie (1848-1907)
- Edward Irving
- Albert Benjamin Simpson (1843-1919)
Zgodnja zgodovina
- Maria Woodworth-Etter (1844 - 1924)
- Smith Wigglesworth (1859-1947)
- Mary Magdalena Lewis Tate (1879-1930) - Mati svetosti. Ustanoviteljica Cerkve živega Boga in njenih dominantnih cerkva.
- Charles Fox Parham (1873-1929), oče sodobnega binkoštializma
- William J. Seymour (1870 - 1922) Ustanovitelj misije Azusa Street (Azusa Street Revival)
- Škof R.A.R. Johnson (1876-1940) Ustanovitelj Božje hiše, Svete cerkve živega Boga, stebra in temelja resnice, hiše molitve za vse ljudi. Binkoštna organizacija, ki spoštuje zapovedi (soboto).
- George Jeffreys (1889-1972) Ustanovitelj Elim Foursquare Gospel Alliance in Svetopisemske cerkvene skupnosti v Veliki Britaniji
- Aimee Semple McPherson (1890-1944) ameriška evangelistka in organizatorka Mednarodne cerkve Četverokotnega evangelija
- Joseph Ayo Babalola (1904-1959) Oke - Ooye, preporod v Ilesi leta 1930. Duhovni ustanovitelj Kristusove apostolske cerkve.
- David du Plessis (1905-1987), južnoafriški binkoštni cerkveni voditelj, eden od ustanoviteljev karizmatičnega gibanja
- Kathryn Kuhlman (1907-1976), ameriška evangelistka, ki je binkoštništvo pripeljala med glavne denominacije.
- William M. Branham (1909-1965) Zdravilni evangelisti sredi 20. stoletja
- Jack Coe (1918 - 1956) Evangelist za zdravilni šotor v 50. letih 20. stoletja
- A. A. Allen (1911-1970) Evangelist za zdravilne šotore v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja
- Oral Roberts (1918 - 2009) Evangelist za ozdravilne šotore, ki je prešel na televizijsko evangelizacijo
- Rex Humbard (r. 1919) Prvi uspešni televizijski evangelist sredi petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je imel v nekem obdobju največje televizijsko občinstvo med vsemi televizijskimi evangelisti v ZDA.
Sorodne strani
- Prerokba
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je binkoštništvo?
O: Binkoštništvo je vera znotraj evangeličanskega krščanstva, ki verjame v osebno izkušnjo z Bogom prek krsta s Svetim Duhom.
V: V kaj verjame binkoštništvo?
O: Binkoštništvo verjame v osebno izkušnjo z Bogom po krstu s Svetim Duhom, kot je opisano v Apostolskih delih 2,38.
V: V čem je binkoštništvo podobno karizmatičnim skupinam?
O: Tako binkoštništvo kot karizmatične skupine verjamejo v osebno izkušnjo z Bogom po krstu s Svetim Duhom. Vendar je binkoštništvo nastalo prej in se je ločilo od glavnih cerkvenih vej, medtem ko so karizmatični kristjani običajno ostali v svojih denominacijah in se niso ločili.
V: Kdaj so se karizmatični kristjani ločili od glavnih cerkvenih vej?
O: Karizmatični kristjani se niso ločili od glavnih cerkvenih vej; ponavadi so ostali v svojih veroizpovedih in se niso ločili.
V: Od kod izvira prepričanje binkoštnikov?
O: Verovanje binkoštnikov izhaja iz Apostolskih del 2,38, ki opisuje izkušnjo z Bogom s krstom Svetega Duha na binkoštni dan.
V: Kdaj se je binkoštništvo uveljavilo v primerjavi z začetkom karitativnega krščanstva?
O: Binkoštno krščanstvo je bilo ustanovljeno prej, kot se je začelo karitativno krščanstvo.
