Kraljevina Commonwealtha je bila skupina samostojnih držav v Skupnosti narodov, katerih formalna monarhinja v času večine 20. in zgodnjega 21. stoletja ni bila druga kot kraljica Elizabeta II. Vključevala je njeno matično državo Združeno kraljestvo in številne nekdanje britanske kolonije ali ozemlja, med drugim:

Seznam zgoraj prikazuje glavne države, ki so med vladavino Elizabete II. priznavale kraljico kot svojo formalno monarhinjo. V različnih obdobjih so bile kot samostojna kraljestva del tega razmerja tudi druge države (na primer Belize in nekatere druge), nekatera pa so kasneje spremenila svoj ustavni položaj.

Vloga generalnega guvernerja

V vseh državah zunaj Združenega kraljestva je kraljica po pooblastilu navadno imela svojega predstavnika — generalnega guvernerja, ki jo je zastopal v državnih zadevah. Generalni guverner deluje po posvetovanju z vlado države in izvaja večino formalnih kraljičinih pooblastil in dolžnosti v imenu države. Med njegovimi nalogami so na primer podeljevanje uradnih listin, odobritev zakonov, sklic in razpust parlamenta ter druga uradna dejanja, ki jih zahteva ustava.

Običajno generalni guverner podpiše vse akte parlamenta, ki nato postanejo zakon, vendar ima v nekaterih primerih možnost, da po nasvetu vlade počaka ali zaprosi monarha za dodatno navodilo. Kraljica je osebno podpisala določene pomembne dokumente med svojimi državnimi obiski, denimo kanadsko Listino pravic in svoboščin v Ottawi leta 1982 in zakon o Avstraliji leta 1986 v Canberri.

Nazivi, avtonomija in verski naslov

Čeprav je bila Elizabeta II. formalna monarhinja številnih držav, britanska vlada ni imela izvršilne moči v drugih kraljestvih, enako kot vlade teh kraljestev niso imele oblasti v Združenem kraljestvu. Vsaka država se samostojno odloči o uradnem nazivu monarha v svoji ustavi ali zakonodaji.

Najpogosteje se uporablja oblikovanje, ki navaja monarhinjo kot "kraljica (ime države) in njenih drugih kraljestev in ozemelj, vodja Commonwealtha". Nekatere države pa imajo specifične uradne formule. Grenada npr. v uradnem nazivu navaja Združeno kraljestvo: "kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Grenade in njenih drugih kraljestev in ozemelj, voditeljica Commonwealtha". Kanada uporablja staromodno obliko, ki vključuje tudi verski naslov: "po milosti božji, Združenega kraljestva, Kanade in njenih drugih kraljestev in ozemelj kraljica, voditeljica Commonwealtha, zagovornica vere". Vse države ne uporabljajo naslova zagovornica vere in nekatere so ga izpustile ali prilagodile svojim ustavnim zahtevam.

Spremembe po letu 2021 in 2022

V zadnjih letih njenega življenja in po njej so se v nekaterih državah zgodile pomembne ustavne spremembe. Najpomembnejši primer je Barbados, ki je 30. novembra 2021 ukinil status kraljevine in postal republika. Po smrti kraljice Elizabete II. 8. septembra 2022 jo je v državah, ki so še naprej ohranjale monarhijo, nasledil njen sin, kralj Charles III. Vsaka država Commonwealtha še vedno samostojno odloča o tem, ali želi ohraniti ali ukiniti vlogo britanskega monarha kot svojega državnega poglavarja.

Na kratko: v času vladavine Elizabete II. je bilo več držav, ki so jo priznavale kot svojo monarhinjo, pri čemer je vsaka država ohranila svojo ustavno avtonomijo in pravico, da samostojno določi podrobnosti vloge monarha, njegove naslove in načine zastopanja.