Tuvalu: majhna otoška država v Tihem oceanu, ogrožena zaradi dviga morja

Odkrijte Tuvalu — majhno otoško državo ogroženo zaradi dviga morja, njeno zgodovino, kulturo in boj za preživetje ter nenavadno prihodkovno zgodbo z domeno .tv.

Tuvalu je majhna otoška država v Tihem oceanu. V preteklosti so bili to otoki Ellice. Bila je del otokov Gilbert in Ellice. Je monarhija.

Tuvalu se zmanjšuje. Če se bo morska gladina še naprej dvigovala z enako hitrostjo, bo to državo čez približno 50 let prekrila voda.

Najpomembnejši jezik, ki se govori v Tuvaluju, je tuvalujščina, čeprav se na otoku Nui govori tudi nujščina.

Združene države Amerike in Tuvalu so leta 1979 podpisale pogodbo o prijateljstvu, s katero so se ZDA odpovedale zahtevam do Tuvaluja za otoke Funafuti, Nukefetau, Nukulaelae in Nurakita.

Tuvalu sestavlja 9 otokov:

• Funafuti (glavno mesto otoka)
• Nanumea
• Nanumaga
• Niutao
• Nui
• Niulakita
• Nukufetau
• Nukulaelae
• Vaitupu

Geografija in podnebje

Tuvalu leži približno na polovici poti med Havaji in Avstralijo. Površina države je zelo majhna (približno 26 km²) in jo sestavljajo koralni atoli in manjši otočki z osrednjimi lagunami. Najvišja točka na otokih je le nekaj metrov nad morsko gladino; povprečna nadmorska višina je manj kot 2 metre, zato je država izjemno ranljiva za dvig morja, erozijo in soljenje talnega vodnega ležišča. Podnebje je tropsko z vročim in vlažnim vremenom skozi vse leto ter sezonskimi nevihte in cikloni.

Prebivalstvo in družba

Tuvalu ima majhno prebivalstvo (okoli 10–12 tisoč ljudi, odvisno od zadnjih ocen). Večina prebivalstva živi na atolu Funafuti, kjer je tudi glavno mesto in upravno središče. Družbe na otokih so tesno povezane, temelječe na sorodstvenih in krajevnih skupnostih; zemlja in primeri lastništva pogosto urejajo lokalni predsodki in običajno pravo. Večina prebivalcev pripada kristjanskim cerkvam, ki igrajo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju.

Jezik in kultura

Uradna jezika sta tuvalujščina in angleščina. Tuvalujska kultura vključuje tradicionalne pesmi, plese in obrede, značilne za otoško Pacifiško regijo; med bolj znanimi oblikami ljudske umetnosti so ustne pripovedi, ročna izdelava tkanin in obrt. Kulinarika temelji na ribah, kokosovem mleku, koruzi in lokalnih sadežih; kmetijstvo je omejeno zaradi slane zemlje in majhnih površin.

Politični in pravni položaj

Tuvalu je neodvisna država in član Commonwealtha; suverenost je zapisana v ustavi, monarh pa je formalno državni poglavar, ki ga zastopa generalni guverner. V praksi ima vlado na čelu izvoljeni premier in enodomni parlament. Tuvalu je postal samostojen leta 1978, pred tem je bil del britanskih kolonialnih struktur (Gilbert in Ellice Islands). V mednarodnih odnosih Tuvalu pogosto nastopa kot glasnik malih otoških držav v zadevah spremembe podnebja, trajnostnega razvoja in ohranjanja morskih virov.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Tuvaluja je majhno in omejeno. Glavni viri prihodkov so:

• prodaja licenc za komercialni ribolov (predvsem tun),
• prihodki iz domene .tv in prodaja zbirateljskih znamk/žigov,
• pomoč in subvencije iz tujih držav in mednarodnih organizacij,
• remitence Tuvalujcev, ki delajo v tujini (na primer na otokih z več priložnostmi za zaposlitev),
• minimalne kmetijske aktivnosti in ribištvo za lokalno porabo.

Omejena notranja infrastruktura, izpostavljenost naravnim nesrečam in oddaljenost od velikih trgov povečujejo potrebo po tuji pomoči in sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

Grožnja dviga morja in prilagajanje

Tuvalu velja za eno najbolj ogroženih držav zaradi dviga morja. Povišanje morske gladine in pogostejše ekstremne vremenske razmere ogrožajo domačije, čiste vire sladke vode, kmetijska zemljišča in ključne infrastrukture, kot so letališča in bolnišnice. Hkrati je treba omeniti, da so znanstvene študije pokazale različno dinamiko obalnih procesov — pri nekaterih atolih se površine spreminjajo zaradi nabiranja usedlin in premikov peska — vendar splošna ranljivost ostaja visoka. Vlada Tuvaluja in mednarodne organizacije izvajajo ukrepe za prilagajanje: gradnjo nasipov, obnavljanje mangrov in izboljšanje opskrbe s pitno vodo, hkrati pa Tuvalu vztrajno poziva k globalnim zavezam za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in k finančni pomoči za prilagoditvene ukrepe. Razprave o selitvi prebivalstva so del načrtov za skrajne scenarije, hkrati pa Tuvalu išče rešitve za ohranitev kulturne in ozemeljske identitete.

Mednarodni položaj

Tuvalu je član več mednarodnih organizacij; pridružil se je Organizaciji združenih narodov leta 2000. Zaradi svoje majhnosti Tuvalu pogosto sodeluje v regionalnih forumih za pacifiške otoke in se osredotoča na vprašanja, kot so ribištvo, ohranjanje morja, podnebne spremembe in razvojna pomoč.

Internetno domensko ime .tv

Potem ko je bila Tuvaluju dodeljena dvočrkovna vrhnja internetna domenska končnica .tv, je tuvalujska vlada sodelovala z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo in vzpostavila postopek za izbiro partnerja za upravljanje domenske končnice.

6. avgusta 1998 je bila podpisana licenčna pogodba s podjetjem Information.CA iz Toronta, ki se je zavezalo plačati vnaprejšnje plačilo v višini 50 milijonov USD za ekskluzivne pravice trženja tuvalske domene do leta 2048, pri čemer je bil upravitelj države/delegat tuvalske vlade za domeno .tv The .tv Corporation International, ki je bila ustanovljena leta 1998. Zaradi zamude pri plačilu 50 milijonov USD so sledila nadaljnja pogajanja s podjetjem Information.CA. Leta 1999 se je vključilo kalifornijsko podjetje Idealab, ki je prevzelo obveznost plačila 50 milijonov USD v desetih letih. S prvim plačilom v višini 1 milijona USD si je Tuvalu končno lahko privoščil vstop v Združene narode. Lou Kerner je postal prvi zaposleni v podjetju .tv, ko se je januarja 2000 pridružil kot izvršni direktor. .tv je zrasel na več kot 100 zaposlenih s pisarnami v Los Angelesu, Londonu in Hongkongu, preden je decembra 2001 kupljen v devetmestni transakciji.

Domena .tv je zaradi povezave s »television« hitro postala cenjena pri ponudnikih video vsebin in spletnem pretakanju, kar je Tuvaluju omogočilo pomembne vire prihodkov v obdobjih, ko so bili prihodki iz drugih virov omejeni. Dohodki iz upravljanja domene so pomagali financirati javne storitve, mednarodno sodelovanje in vlaganja v infrastrukturo; hkrati pa so pogodbe in njihova izvajanja v preteklosti vzbudile tudi razprave o preglednosti in dolgoročnih pogodbenih obveznostih.

Izazovi in perspektive

Glavni izzivi Tuvaluja so še naprej podnebne spremembe, gospodarska ranljivost, omejena infrastruktura in odvisnost od zunanje pomoči. Hkrati Tuvalu išče priložnosti v trajnostnem upravljanju morskih virov, pametnih prilagoditvah infrastrukture ter v izkoriščanju nišnih virov, kot je domena .tv. Mednarodna podpora in regionalno sodelovanje bosta ključna za prihodnost te majhne otoške države.

Geografija

Tuvalu ima štiri grebenske otoke in pet pravih atolov. Atoli imajo le 26 km kopnega. Tuvalu je četrta najmanjša država na svetu. Kopno je zelo nizko in koralni atoli so ozki. Funafuti je največji atol med otoki in atoli. Ima veliko otočkov okoli osrednje lagune. Ta je dolg približno 25,1 kilometra (15,6 milje) (S-S) in 18,4 kilometra (11,4 milje) (Z-V), s središčem na 179°7'E in 8°30'S. A

Najvišja nadmorska višina je 4,5 metra, kar Tuvaluju zagotavlja drugo najnižjo nadmorsko višino med vsemi državami (za Maldivi). Zaradi tega otoke, ki sestavljajo Tuvalu, ogroža vsako zvišanje morske gladine. Če se to zgodi, bodo morali prebivalci oditi na Novo Zelandijo, Niue ali fidžijski otok Kioa. Na Tuvalu vpliva tudi t. i. kraljeva plima, ki lahko dvigne gladino morja višje od običajne visoke plime.

Plaža na atolu Funafuti na sončen dan.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Tuvalu?

V: Katere jezike govorijo v Tuvaluju?

V: Kdaj so se Združene države Amerike odpovedale zahtevam do Tuvaluja?

V: Koliko otokov sestavlja Tuvalu?

V: Kakšno ime internetne domene ima Tuvalu?

V: Kdo se je pogajal s podjetjem Information.CA zaradi zamud pri plačilu 50 milijonov USD?

V: Kdaj je Lou Kerner postal izvršni direktor domene .tv?

Išči po črki