Kenija — država v Vzhodni Afriki: geografija, zgodovina, dejstva
Kenija je država v Vzhodni Afriki, približno na polovici Afrike, blizu Afriškega roga. Na vzhodu jo obdaja Indijski ocean, na zahodu pa Viktorijino jezero. Kenija meji na Somalijo (vzhod), Etiopijo (sever), Južni Sudan (severozahod), Ugando (zahod) in Tanzanijo (jug). Kenija pokriva približno 580.000 km² površine, kar je primerljivo z velikostjo Francije ali velikostjo države Teksas (ZDA).
Glavno mesto Kenije je Nairobi, ki je 14. največje mesto v Afriki (za Akro, Gana) [1]. Nekatera obmorska mesta so Mombasa in Malindi ob Indijskem oceanu, Nyeri, Nanyuki, Naivasha in Thika v Kenijskem višavju ter Kisumu ob Viktorijinem jezeru. Nairobi je tudi gospodarsko in prometno središče (mednarodno letališče Jomo Kenyatta) ter pomemben tehnološki center, znan kot »Silicon Savannah«.
Geografija in klima
Kenijo prečka dolina Velikega rifta, ki se razteza od severa proti jugu in ustvarja številne jezera, višavja in vulkanske pokrajine. Na obali je tropsko podnebje z visoko temperaturo in vlago, v notranjosti pa prevladujejo suhe ravnine in stepni predeli. V Kenijskem višavju so poletja milejša in noči hladnejše. Najvišja gora je Mount Kenya (5.199 m), ki je pomembna za ekosisteme in oskrbo z vodo. Gora Kilimandžaro prečka južno mejo s Tanzanijo, vendar je najvišji del Kilimandžara v Tanzaniji.
Narava in divje živali
Kenija je znana po raznolikih habitatih: savane, gozdovi, močvirja in obmorski koralni grebeni. Država ima številne nacionalne parke in rezervate, med najbolj znanimi sta Maasai Mara in Amboseli — priljubljeni destinaciji za ogled velikih migracij in afriške velike petke (lev, slon, bivol, leopard, nosorog). Ohranitev narave je ključna gospodarska dejavnost zaradi turizma, vendar se sooča z izzivi, kot so krivolov in izguba habitata.
Zgodovina
Prve človeške skupine so se v regiji naselile že v prazgodovinskem obdobju; najdbe v dolini Velikega rifta sodijo med najstarejše dokaze človeškega izvora. V novejši zgodovini je bila Kenija britanska kolonija, prevladujoče obdobje kolonializma pa je privedlo tudi do uporov, najpomembnejši je bil Mau-Mau upor v 1950-ih. Kenija je postala neodvisna 12. decembra 1963; leta 1964 je postala republika. V obdobju po neodvisnosti je dolgo prevladovala stranka Kenijska afriška nacionalna zveza (KANU), pri čemer je bilo obdobje enostrankarske politike v drugi polovici 20. stoletja predmet kritik in političnih napetosti. Po ustavnih reformah 2010 je država razdeljena na 47 okrožij (counties), kar je povečalo lokalno avtonomijo.
Politika in gospodarstvo
Kenija je predsedniška republika. Predsednik William Ruto je zamisel in vodstvo prevzel septembra 2022; pred njim je bil med letoma 2013 in 2022 predsednik Uhuru Kenyatta. Gospodarstvo Kenije temelji na kombinaciji kmetijstva, storitev, turizma in hitro rastoče tehnološke industrije. Kmetijstvo (čaj, kava, cvetlično pridelovanje, zelenjava) zaposluje velik del prebivalstva, pomembna je tudi pomorska trgovina preko pristanišča Mombasa. Mobilne finančne storitve (npr. M-Pesa) so primer tehnološke inovacije, ki je močno vplivala na finančno vključenost.
V zadnjih desetletjih je Kenija doživela obdobja hitre gospodarske rasti (včasih okoli 5–6 % na leto), čeprav so rast in razvojne koristi neenakomerno razporejeni. Valute je kenijski šiling (KES). Gospodarstvo se sooča z izzivi, kot so brezposelnost, revščina, korupcija in večkratne suše ali poplave, povezanimi s podnebnimi spremembami.
Prebivalstvo in kultura
Kenija ima raznoliko prebivalstvo več etničnih skupin; med največjimi so Kikuyu, Luo, Luhya, Kalenjin, Kamba in Maasai. Po podatkih obstaja 44 živih jezikov in 1 izumrli [2] jezik, ki se ne govori več. Uradna jezika v Keniji sta angleščina in svahili. V šolah je angleščina učni jezik in je obvezen predmet v izobraževalnem sistemu. Večina prebivalcev pripada krščanstvu; muslimani predstavljajo pomembno manjšo skupino, predvsem ob obali in v severovzhodnem delu države.
Mnogi Kenijci ohranjajo bogato kulturno izročilo skozi glasbo, ples, rokodelstvo in tradicionalne obrede. Diaspora Kenijcev je velika in vplivna; številni pa se po izboljšanju gospodarskih razmer vračajo domov. diaspori, so se začeli vračati v Kenijo, saj je obljuba o prihodnosti ustvarila veliko dobro plačanih delovnih mest, ki so privlačna za Kenijce s tujo izobrazbo.
Turizem in znamenitosti
- Maasai Mara: znana po veliki selitvi gnujev in bogatem živalskem svetu.
- Amboseli: odlična razgledna točka na Kilimandžaro in populacije slonov.
- Mount Kenya: plezalne poti in raznolikost podnebnih pasov.
- Obalna mesta Mombasa, Malindi in otočje Lamu: plaže, zgodovina in kulturna mešanica arabskih, indijskih in afriških vplivov.
- Jezero Viktorijino ob kraju Kisumu: ribištvo in lokalni načini življenja.
Kenija je aktivna članica mednarodnih organizacij, kot so Organizacija združenih narodov, Afriška unija in Commonwealth. Država ostaja ena izmed ključnih sil v vzhodni Afriki in pomembna točka v regionalni politiki, gospodarstvu ter čezmejni trgovini.
Izobraževanje
Vsi Kenijci, ki so šoloobvezni, morajo obiskovati osnovno šolo. Vendar šolske pristojbine in zahtevane uniforme učence pogosto odvrnejo od šolanja. Kenijski šolski sistem obsega 8 let osnovne šole, od 1. do 8. standarda, 4 leta srednje šole (1. do 4. razred) in 4 leta univerze, vendar se načrtuje, da bi se leta 2018 sistem spremenil v 2 leti predšolske vzgoje, 6 let osnovne šole, 3 leta nižje srednje šole, 3 leta višje srednje šole in 3 leta univerze (2-6-6-3). Ob koncu osnovne šole vsi učenci opravljajo standardiziran izpit, imenovan Kenijsko spričevalo o osnovnošolskem izobraževanju (Kenya Certificate of Primary Education - KCPE). Ocene, ki jih učenec doseže pri tem izpitu, določajo, katero srednjo šolo bo obiskoval. V četrtem razredu (to je zadnje leto v srednji šoli) učenci opravljajo še en izpit, imenovan Kenya Certificate of Secondary Education (KCSE). Najuspešnejši učenci se lahko vpišejo na 5 državnih univerz (Nairobi, Univerza za kmetijstvo in tehnologijo Jomo Kenyatta, Univerza Kenyatta, Univerza Egerton in Univerza Moi). Tudi višje šole, kot je Globovillee college, posredujejo diplomante na univerze.
Zemljevid Kenije z večjimi mesti, jezeri in gorami.
Zemlja in živali
Kenija je dežela travnikov, ki pa ni bogata, vendar je rodovitna, zlasti v višavju. To je zelo suho travišče s slabo prstjo. Kenija ima tudi zelo malo mineralnih virov, vendar je njihova glavna mineralna surovina sodni kamen. Tri četrtine države pokrivajo ravnine. Ob obali so nizke, v notranjosti pa se višajo in tvorijo veliko planoto. Del vzhodno od jezera Turkana je edina prava puščava, preostali del pa je lahko zelo podoben puščavi.
V savanah običajno pade od 4 do 16 palcev (100 do 400 mm) dežja na leto. Vendar se ta zemljišča imenujejo savane zaradi vrste rastlin, ki tam živijo, in načina, kako dobijo dež. Savane imajo mokro in suho sezono. V deževnem obdobju lahko dolgo časa močno dežuje, nato pa v sušnem obdobju sploh ne dežuje. V savanah z več dežja je pogosto veliko dreves, ki so razporejena po ravninah. Ta drevesa imajo globoke korenine ali shranjujejo vodo, tako kot puščavske rastline, da lahko preživijo dolga sušna obdobja brez dežja. Še bolj sušne savane imajo samo travo, in še to v nekaj grudah. Suha zemlja je zelo slaba za pridelke, je pa čudovit kraj za zbiranje in bivanje vseh vrst divjih živali. Zato je v Keniji veliko parkov, kjer so živali nastanjene in zaščitene pred lovci. Ljudje/turisti prihajajo z vsega sveta, da bi se udeležili fotografskega safarija v posebnih kenijskih parkih za divje živali. Ljudje pridejo v Kenijo na safari, da bi videli živali, kot so nosorog, žirafa, gnuje, slon, gepard, antilopa in lev. Te živali živijo na travnatih površinah savane.
Divje rastlinojede živali se med prehranjevanjem premikajo in nikoli ne ostanejo na enem mestu, saj za vse ni dovolj trave. Ljudje v savani običajno redijo tudi govedo. Te živali se zadržujejo na enem mestu in pogosto pojedo vso travo.
Vlada
Od osamosvojitve Kenije leta 1963 je imela Kenija običajno enostrankarsko vlado. Leta 1991 je bil ukinjen del ustave, ki je avtomatično določal večstrankarsko državo. Kenija je članica Britanske skupnosti narodov. Ljudje so podobno kot v Kongu razdeljeni na številna plemena, ki se pogosto spopadajo. Vendar pa kenijska vlada poskuša doseči, da bi ljudje sodelovali, in jih spodbuja k vodenju podjetij in tovarn. Kenija je država v razvoju, ki počasi postaja vse modernejša.
Pokrajine
Leta 2012 je bila Kenija razdeljena na 47 okrožij. Na čelu vsakega okrožja je guverner.
Pokrajine Kenije
Sorodne strani
- Kenija na olimpijskih igrah
- Kenijska nogometna reprezentanca
- Seznam rek v Keniji
Vprašanja in odgovori
V: Katero je glavno mesto Kenije?
O: Glavno mesto Kenije je Nairobi.
V: Katera mesta se nahajajo na kenijski obali?
O: Nekatera mesta na obali Kenije so Mombasa in Malindi ob Indijskem oceanu, Nyeri, Nanyuki, Naivasha in Thika v Kenijskem višavju ter Kisumu ob Viktorijinem jezeru.
V: Kdo je koloniziral Kenijo?
O: Kenijo so kolonizirali Britanci.
V: Katera skupina se je borila proti Veliki Britaniji za neodvisnost?
O: Skupina, ki se je borila proti Veliki Britaniji za neodvisnost, se je imenovala Kenijska vojska za zemljo in svobodo ali Mau Mau.
V: Koliko jezikov govorijo v Keniji?
O: V Keniji je vsaj 44 živih jezikov in en izumrl jezik, ki se ne govori več.
V: Katere uradne jezike govorijo v Keniji?
O: V Keniji se uradno govorita angleščina in svahili.
V: Kdo je trenutno predsednik Kenije, njegov namestnik pa je William Ruto? O: Uhuru Kenyatta je trenutno predsednik Keniatte, njegov namestnik pa je William Ruto.
