Jezero Turkana (Rudolfovo) – največje stalno puščavsko jezero na svetu
Jezero Turkana — največje stalno puščavsko in alkalno jezero na svetu v severni Keniji; UNESCO park z divjo naravo, krokodili, hominidnimi fosili in edinstvenimi pustolovščinami.
Jezero Turkana, prej znano kot Rudolfovo jezero, je jezero v dolini Great Rift Valley v severozahodni Keniji. Njegov skrajni severni konec prehaja v Etiopijo.
Je največje stalno puščavsko jezero na svetu in največje alkalno jezero na svetu. Po prostornini je četrto največje slano jezero na svetu za Kaspijskim morjem, jezerom Issyk-Kul in Aralskim morjem (ki se zmanjšuje). Med vsemi jezeri je po površini na 24. mestu. Velikost in prostornina jezera se spreminjata glede na dotoke in izhlapevanje, zato so podatki o površini in globini spremenljivi.
Geografija in geologija
Kamnine v okolici so pretežno vulkanske. V jezeru se nahajajo tudi otoki; najbolj znan je centralni otok, ki je aktiven vulkan in občasno oddaja hlape in plinske izbruhe. Ob vzhodni in južni obali prevladujejo izviri in skalnate obale, medtem ko so zahodne in severne obale bolj peščene, z sipinami, kolišči in razgibanimi ravninami na nižjih nadmorskih višinah.
Podnebje in hidrologija
Podnebje okoli jezera je vroče in zelo suho. Voda v jezeru je pitna, vendar pogosto ni okusna zaradi visoke vsebnosti mineralov. Glavni dotok je reka Omo iz Etiopije; ob reki vdirata tudi reki Turkwel in Kerio. Jezero nima površinskega odtoka — voda izhaja le z izhlapevanjem — zato se v njem kopičijo soli in alkalne spojine. Zaradi tega je Turkana znana kot alkalno jezero z edinstvenimi ekološkimi razmerami.
Obalne in priobalne vetrove pogosto poganja razlika v segrevanju med kopnim in jezerom; jezero se segreva in ohlaja počasneje kot kopno, zato so vetrovi lahko zelo močni, nepričakovane in dolgotrajne nevihte pa relativno pogoste. Obseg in dimenzije jezera so spremenljive: med letoma 1975 in 1993 se je na primer njegova gladina znižala za približno 10 metrov, kar je močno vplivalo na obalne ekosisteme in človeške skupnosti.
Življenjski prostor in biodiverziteta
Jezero ohranja bogato jezersko živalstvo, prilagojeno alkalnim razmeram. Ob obalah in v plitvih zalivih uspevajo različne vrste rib, ki so osnova za lokalno ribolovstvo; med njimi so tako splošno znane vrste kot tudi endemične vrste jezera. Poleg rib je jezero pomembno tudi za ptice — gnezdišče in premori sta še posebej pomembna za velike kolonije plamenk ter druge vodne ptice in selivke.
Na ravninah se v velikem številu pojavljajo nilski krokodili. Na skalnatih obalah živijo škorpijoni in kačji pastirji. Obalne in obrežne gažaste in skalnate skupnosti nudijo življenjski prostor tudi za številne druge vretenčarje in brezvretenčarje. Zaradi kombinacije vročine, suše in oddaljenosti je območje še vedno dokaj divje in neokrnjeno v primerjavi z mnogimi drugimi velikimi jezeri.
Ljudje, arheologija in dediščina
Ob obalah jezera živijo različne pastoralistične in ribiške skupnosti, med katerimi je največja imenska skupina Turkana. Območje je po mnenju številnih antropologov zibelka človeštva: v številnih nahajališčih so najdeni pomembni fosili hominidov in izkopanine iz več geoloških obdobij. Koobi Fora in druga arheološka najdišča ob jezeru so dala bogat material o zgodnjem razvoju človeka; leta 1984 so v bližini jezera našli okostje dečka iz Turkane.
Zaščita, parki in turistične informacije
Nacionalni parki jezera Turkana so zdaj uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine. Narodni park Sibiloi leži na vzhodni obali jezera, narodna parka Central Island in South Island pa ležita v jezeru. Oba sta znana po krokodilih in po pomembnih ekoloških in geoloških značilnostih.
Območje je privlačno za raziskovalce, ornitologe, paleontologe in avanturistične turiste. Vendar so zaradi vročega in suhega podnebja, močnih vetrov, divje faune (vključno z nilski krokodili. Na) ter oddaljenosti in pomanjkanja infrastrukture izleti tvegani za neizkušene obiskovalce. Zato so obiski običajno organizirani z vodniki, rangerji in lokalnimi strokovnjaki, ki poznajo teren in varnostne ukrepe.
Grožnje in izzivi
Jezero Turkana se sooča z več sodobnimi izzivi: spremembe dotokov zaradi vodnih projektov v zgornjem toku reke Omo (vključno s preusmeritvami in jezovi), klimatske spremembe, morebitno prekomerno izkoriščanje ribnih virov ter načrti za rudarjenje in raziskave nafti v bližnji regiji. Ti dejavniki lahko zmanjšajo dotok vode, spremenijo ravnotežje slanosti in ogrozijo tradicionalne oblike življenja ob jezeru.
Ohranitev unikatnega ekosistema, kulturne dediščine in paleontoloških nahajališč je zato predmet sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, znanstveniki, varstvenimi organizacijami in mednarodnimi institucijami. Trajnostno upravljanje virov je ključno za prihodnost tega izjemnega puščavskega jezera.
Zemljevid Kenije z jezerom Turkana (levo zgoraj), ki prehaja na sever v Etiopijo.
Jezero Turkana z Južnega otoka.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se je prej imenovalo jezero Turkana?
O: Nekdanje ime jezera Turkana je bilo Rudolfovo jezero.
V: Kakšno je to jezero?
O: Jezero Turkana je puščavsko jezero in največje alkalno jezero na svetu.
V: Kako se uvršča po velikosti med vsemi jezeri?
O: Po površini je jezero Turkana na 24. mestu med vsemi jezeri.
V: Ali je voda primerna za pitje?
O: Voda iz jezera Turkana je primerna za pitje, vendar ni okusna.
V: Ali je v bližini jezera kakšen narodni park?
O: Da, v bližini jezera je več narodnih parkov, vključno z narodnim parkom Sibiloi, narodnim parkom Central Island in narodnim parkom South Island.
V: Katere prostoživeče živali je mogoče najti v jezeru in njegovi okolici?
O: V jezeru in njegovi okolici je mogoče najti divje živali, kot so nilski krokodili, škorpijoni, koberčne ujede in druge živali.
V: Zakaj antropologi menijo, da je to območje pomembno?
O: Antropologi menijo, da je to območje pomembno, ker so tu našli številne fosile hominidov, vključno z okostjem "turkanskega dečka", ki je bilo odkrito leta 1984.
Iskati