Jeziki Severne Amerike: pregled družin, avtohtoni in uradni jeziki

Jeziki Severne Amerike: poglobljen pregled jezikovnih družin, avtohtonih in uradnih jezikov — od Arktike do Karibov, zgodovina, razširjenost in ključne jezikovne skupine.

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu. V Severni Ameriki je 23 držav. V Severni Ameriki, ki vključuje tudi Srednjo Ameriko in Karibe, ljudje najpogosteje govorijo angleščino, španščino, ponekod pa tudi francoščino in kreolske jezike.

Glavni uradni in razširjeni jeziki

Na celini prevladujejo evropski jeziki, ki so se razširili z kolonizacijo. Najpomembnejši so:

• Angleščina – de facto uradni jezik v večini Združenih držav Amerike in na Karibih, tudi v Kanadi (ena izmed dveh uradnih jezikov).
• Španščina – prevladujoči jezik v večini držav Srednje Amerike, večini držav Južne Amerike in v Mehiki.
• Francoščina – uradni jezik v Kanadi (posebno močan v Quebequ) ter v nekaterih karibskih državah; oblike francoščine se pojavljajo tudi v Louisiana in na drugih območjih.
• Kreolski jeziki – na Karibih so pomembni kreolščine, npr. haitijska kreolščina (kreolščina na osnovi francoščine), papiamento (na Aruba, Bonaire, Curaçao) in druge mešane oblike.
• Drugi evropski jeziki – na posameznih otokih in ozemljih se uporabljajo tudi nizozemščina (na Nizozemski Antili), švedščina in druge manjšinske jezike pa najdemo v manjšem obsegu.

Avtohtone jezikovne družine in primeri

Severna Amerika je dom številnih avtohtonih jezikovnih družin. Pomembne skupine so:

• Eskimsko-aleutski jeziki – vključujejo aleutski jezik (na Aleutskih otokih, jeziki), jupik in inuitske jezike. Te jezike slišimo na Arktiki in v območjih, kot so Aljaska, Jukon, Severozahodna ozemlja, Nunavut in Grenlandija.
• Na‑Dene (na-deneški) jeziki – govorijo jih na Aljaski in v severozahodni Kanadi; v to skupino spadajo tudi južni athabaskovski jeziki, med njimi npr. navaho (Navajo), ki se govori na jugozahodu Združenih držav.
• Algijske (algonkinske) jezike – razširjene v Kanadi in Združenih državah Amerike. Primeri so jadžbvejščina, kri, miꞌkmaq in črnolaska (v izvirnih oblikah: Cree, Mi'kmaq ipd.).
• Iriquojski jeziki – govorijo jih ljudje ob reki Sveti Lovrenc in vzhodnih Velikih jezer; med njimi so tudi čerokijski jeziki.
• Uto‑azteški jeziki – razširjeni na zahodu Združenih držav, v severni in osrednji Mehiki ter v Salvadorju. Primeri vključujejo Hopi, Oʼodham in nahuatl.
• Majevski jeziki – v Mehiki, Belizeju in Gvatemali govorijo različne majevske jezike; v Mehiki so številni majevski jeziki uradno priznani kot del jezikovne raznolikosti države.
• Mixe‑zokski (mešano-zokski) jeziki – govorijo jih prebivalci v prelivu Tehuantepec v Mehiki; gre za manjše, vendar lingvistično pomembne družine.
• Arawakanske jezike – razširjene v Karibih in v Srednji ter Južni Ameriki; nekatere oblike teh jezikov so še vedno žive v JužniAmeriki in drugih predelih.

Uradni status in regionalne posebnosti

Uradni jezikovni status se po državah zelo razlikuje:

• Kanada ima dva uradna jezika, angleščino in francoščino, pri čemer so v posameznih provincah in ozemljih dodatno uradno priznani tudi nekateri avtohtoni jeziki (npr. Inuktut v Nunavutu).
• V Združenih državah Amerike ni uradnega jezika na zvezni ravni; angleščina je de facto prevladujoča, številne države pa imajo svoje politike glede jezikov. Posebno mesto imajo jezikovne pravice znotraj avtohtonih skupnosti in plemenskih uprav.
• Mehika priznava španščino kot prevladujoči jezik, hkrati pa je ustava in zakonodaja prepoznala bogastvo avtohtonih jezikov (v Mehiki obstaja več deset avtohtonih družin in sto različnih jezikovnih različic).
• Na Karibih so razmere zelo različne: nekateri otoki imajo uradne evropske jezike (angleščina, francoščina, nizozemščina), drugod pa so kreolščine del vsakdanjega življenja in kulturne identitete.
• V Grenlandiji je kalaallisut (grenlandski jezik) uradni jezik; v Kanadi so inuitski jeziki (npr. inuktitut) uradno priznani v določenih ozemljih.

Ogroženost, ohranjanje in revitalizacija

Veliko avtohtonih jezikov Severne Amerike je ogroženih zaradi kolonizacije, prisilne asimilacije, izgube govorcev in urbanizacije. Kljub temu potekajo številni projekti ohranjanja in revitalizacije:

• šolski programi in jezikovne inkubacijske šole (immersion programs),
• digitalni arhivi in slovarji,
• plemenske iniciative za oživljanje jezikov (npr. Cherokee, Navajo in druge skupnosti),
• medijska vsebina v avtohtonih jezikih ter pravne spremembe, ki povečujejo uradno prepoznavnost in financiranje.

Zaključek

Jezikovna slika Severne Amerike je izjemno raznolika: poleg široko razširjenih evropskih jezikov obstaja bogata mreža avtohtonih družin — od arktskih eskimskih in aleutskih jezikov do številnih jezikov v Mehiki, Srednji Ameriki in Karibih. Mnogi od teh jezikov so ranljivi, vendar potekajo pomembna prizadevanja za njihovo ohranjanje in revitalizacijo, kar je ključno za kulturno identiteto in jezikovno dediščino celotne regije.

Vprašanja in odgovori

V: Katera je tretja največja celina na svetu?

V: Koliko držav je v Severni Ameriki?

V: Katere jezike najpogosteje govorijo v Severni Ameriki?

V: Katere jezike govorijo domorodna ljudstva na Arktiki?

V: Katero skupino jezikov govorijo ljudje, ki živijo v bližini reke Sveti Lovrenc in vzhodnih Velikih jezer?

V: Katero skupino jezikov govorijo ljudje v Mehiki, Belizeju in Gvatemali?

V: Katero skupino jezikov je včasih govorilo veliko ljudi v karibskih regijah?

Išči po črki