Telugu: Južnoindijski dravidski jezik — zgodovina, značilnosti, pisava

Telugu తెలుగు je dravidski jezik, ki ga večinoma govorijo v južnem delu Indije, predvsem v državah Andhra Pradeš in Telangana. Je eden izmed 22 uradno priznanih (scheduled) jezikov Republike Indije in mu je indijska vlada podelila status klasičnega jezika zaradi bogate in dolgotrajne literarne tradicije. Telugu uvrščamo med najbolj razširjene jezike Indije in med svetovno najbolj govorjenimi jeziki; pomembno vlogo ima tudi v medijih, izobraževanju in filmski industriji (znani kot Tollywood).

Zgodovina

Telugu izhaja iz dravidske jezikovne družine. Natančen čas nastanka zgodnjih oblik jezika ni povsem znan, a so najstarejši ohranjeni napisi in besedila v telugu datirani v srednji vek (približno od 6.–11. stoletja n. št.), medtem ko se je pisna in ustna tradicija razvijala že prej kot del širšega južnodravidskega kulturnega prostora.

Obstajajo tudi ljudske in mitološke razlage o izvoru andhskega (telugu govornega) prebivalstva. Po nekaterih tradicijah je Andhra (in Andhrudu) povezana s pomenljivimi liki iz hindujske mitologije; te pripovedi so del kulturne dediščine, vendar niso zgodovinska dokazila.

V literarni zgodovini telugu izstopajo veliki pesniki in prevajalci. Eden zgodnjih mejnikov je bil prevod Mahabharate v telugu, ki so ga v različnem času prispevali pesniki, kot so Nannayya, Tikkana in Errana (znana skupina kot kavitrayam). Pomemben zaščitnik telugu kulture in književnosti je bil tudi Sri Krishnadeva Raya, vladar cesarstva Vijayanagara, ki je pohvalno izjavil: "Desa bhashalandu Telugu Lessa" (»Med narodnimi jeziki je Telugu najboljši«).

V kolonialnem obdobju so nekateri tuji opazovalci, tudi britanski pisci, opisovali telugu kot zelo melodičen jezik — še danes se pojavi primerjava, ki je jeziku prisodila vzdevek »italijanščina Vzhoda«. Obstajajo tudi trditve, da je izraz skoval potujoči evropski trgovec raziskovalec Niccolò Da Conti ob obisku južne Indije, vendar take zgodbe spadajo bolj v anekdoto kot v trdno zgodovinsko poročilo.

Značilnosti jezika

• Tipologija: Telugu je aglutinativen SOV jezik (predmet — predmet — glagol), v sodobni rabi z obsežnim nizom sklonilnih in glagolskih pripon.
• Fonologija: Ima bogat nabor samoglasnikov (vključno z razliko med kratkimi in dolgimi samoglasniki) in značilne dravidske soglasnike, kot so retrofleksi. Jezik je pogosto označen kot melodičen zaradi ritmične strukture z jasnim poudarkom na zlogih.
• Morfonologija in slovnica: Samostalniki se sklanjajo po številu in sklonu z uporabo pripon; za izražanje odnosov se uporabljajo postpozicije (ne predlogi). Glagoli se bogato sklanjajo po času, vidu, načinu in osebi; v jeziku so pomembni tudi stopnje vikanja (ravni spoštovanja).
• Besedni zaklad: Velik del osnovnega besedišča izvira iz starodavnih dravidskih korenin, hkrati pa je veliko posojenih besed iz sanskrta in kasneje iz urduja, angleščine ter drugih jezikov zaradi zgodovinskih stikov.
• Kulturna posebnost: Telugu je razvil bogato književno in izrazno tradicijo, vključno z dramatiko, dvoriščno poezijo in ljudsko literaturo. V jeziku obstaja tudi posebna umetniška oblika avadhana (vrsta literarne/umne igre spomina in improvizacije), znana tudi v telugu kulturi.

Pisava

Telugu uporablja pisavo, ki spada v rod brahmiških pisav (abugida). Sodobna telugu pisava se je razvila iz starih južnih indijskih pisav (pogosto jo primerjajo in ji je sorodna kanadščina, ki skupaj s tamilščino, malajalamščino, tulu in drugimi jeziki spada v južno skupino protodravidskih jezikov), pri čemer je na oblikovanje vplivalo tudi vladanje različnih dinastij, npr. Čalukijev. Zaradi pisanja na listih palmovih listov so se črke razvojaile v bolj zaobljene oblike, kar je značilno za telugu in sosednje južnodravidske pisave.

Sistem je abugida: osnovna črka predstavlja soglasnik s privzetim samoglasnikom, drugi samoglasniki pa se dodajajo kot diakritične znamke. Pisava vsebuje številne unikatne znake za tipične zvoke jezika in uporablja viramo (zlog brez samoglasnika) za zapisovanje zaprtih zlogov.

Sodobna raba in pomen

Telugu je živ in dinamičen jezik, ki ga danes govorijo milijoni govorcev v Indiji in v diaspori (ZDA, Evropi, Avstraliji, Bližnjem vzhodu in drugod). Ima pomembno mesto v izobraževanju in upravi v državah Andhra Pradesh in Telangana, bogata filmska in glasbena industrija pa prispeva k širjenju jezika in kulture. Obstaja obsežna sodobna književnost, novinarstvo in spletna vsebina v telugu, prav tako pa potekajo prizadevanja za standardizacijo in digitalizacijo pisave za uporabo v računalnikih in na spletu.

Telugu torej predstavlja eno osrednjih kulturnih in jezikovnih sil v južni Indiji — jezik z dolgo preteklostjo, razvito književnostjo in živim sodobnim delovanjem, hkrati pa del širše dravidske družine jezikov, ki pokriva velik del južne Azije.

Vprašanja in odgovori

V: Kateri jezik je telugu?

V: Kakšen je status telugskega jezika?

V: Koliko jezikov je v protodravidščini?

V: V katero skupino spada telugu?

V: Kdo je za telugu skoval besedno zvezo "italijanščina vzhoda"?

V: Koliko let je Aitereya Brahmanyam?

Išči po črki