Tajska pisava
Tajska pisava je sistem pisanja, ki se uporablja za pisanje tajskega jezika. Je abugida, kar pomeni, da morajo biti samoglasniški znaki priloženi soglasniški črki. Soglasniki se vedno pišejo po vrstnem redu od leve proti desni, za samoglasnike pa veljajo pravila, po katerih jih je treba pisati levo, desno, zgoraj ali spodaj od prvega soglasnika v vsakem zlogu.
Kot primer bomo uporabili tajski soglasnik ก, da pokažemo, kje je treba zapisati naslednji samoglasnik.
S presledki ne ločujemo besed, temveč stavke in stavčne člene. Znaki za ločila se običajno ne uporabljajo. Na primer stavek "Jaz rad jem ocvrti riž, ona pa rada jé pad thai" bi v tajščini zapisali kot ฉันชอบกินข้าวผัด แต่เธอชอบกินผัดไทย. Če bi med vsako besedo postavili presledek (česar tajščina ne počne), bi bil zapisan kot ฉัน ชอบ กิน ข้าว ผัด แต่ เธอ ชอบ กิน ผัด ไทย.
Zgodovina
Sistem pisanja je temeljil na stari kmerski pisavi, vendar se je spremenil, ker stara kmerska pisava ni prikazovala tonov, ki so bili pomemben del tajskega jezika. Da bi bil sistem pisanja primeren za tajski jezik, je tajska pisava dodala nove črke in tonske označevalce, ki so prikazovali ton besede. To je bil prvi znani pisalni sistem na svetu, ki je prikazoval tone besede. Čeprav je kitajski pisni sistem obstajal že pred izumom tajske pisave in je bila kitajščina v tistem času tonski jezik, do pozneje ni bilo pisalnega sistema, ki bi prikazoval tone kitajskih besed. Prvič naj bi bila kitajščina zapisana z uporabo latinice in tonskih označevalcev v portugalsko-kitajskem slovarju, ki sta ga napisala Matteo Ricci in Lazzaro Cattanero okoli 16. stoletja.
Pisma
Tajščina ima 44 soglasniških črk, 32 samoglasniških označevalcev in kombinacij ter 4 tonske označevalce. To pomeni, da je skupno število črk v tajskem jeziku 80, kar je eden največjih števil med vsemi pisnimi sistemi, ki temeljijo na zvoku in se uporabljajo za žive jezike. Kljub tolikšnemu številu soglasniških črk je število soglasniških zvokov dejansko veliko manjše, saj je soglasniških zvokov 21. Na primer, digraf "th", ki se uporablja v RTGS in je aspirirani alveolarni stop (v IPA zapisan kot [tʰ]), se lahko zapiše na šest različnih načinov: ฐ,ฑ,ฒ,ถ,ท ali ธ. Črke, uporabljene v besedi, namreč odločajo o tem, kakšen ton ima beseda in ali so besede izposojenke ali ne.
Tajščina ima pet tonov, srednji, visoki, nizki, naraščajoči in padajoči, bralec pa naj bi ugotovil, kateri ton ima zlog na podlagi razreda soglasnikov, ali gre za živ zlog (kar pomeni, da se konča z glasnim soglasnikom ali dolgim samoglasnikom) ali mrtvi zlog (kar pomeni, da se konča z brezglasnim soglasnikom ali kratkim samoglasnikom) in ali je samoglasnik dolg ali kratek. Kadar ima zlog tonski označevalec, je treba poleg zgoraj navedenih pravil uporabiti tudi drugačna pravila.
Tajski jezik si je izposodil nekaj črk iz izposojenk iz sanskrta in palijščine. Številne od teh črk so v jezikih, iz katerih so prišle, zvenele ali zvenele drugače, zdaj pa imajo enako izgovarjavo kot drugi tajski zvoki. Črke, izposojene iz sanskrta in palija, se uporabljajo samo za pisanje teh istih izposojenk iz teh istih jezikov.
Pravopis proti izgovarjavi
Tajske besede imajo zapleteno razmerje med črkovanjem in izgovarjavo. Mnoge črke imajo danes drugačne zvoke kot takrat, ko so bile prvič uporabljene. Številne tajske besede imajo tonske označevalce, ki kažejo ton besede, številne pa jih nimajo. Kljub temu bo beseda še vedno imela ton, pri besedah, ki nimajo tonskih označevalcev, pa lahko ton še vedno ugotovimo na podlagi razreda soglasnika (visok, srednji ali nizek), tega, ali je zlog živ ali mrtev, zloga in dolžine samoglasnika. V preteklosti so različni razredi soglasnikov tvorili različne foneme ali različne zvoke, zdaj pa jih ločimo po tem, kakšne tone imajo besede.
Druge težave so neme črke in mutacije soglasnikov. Pri nemih črkah bi se beseda chanthra (zapisana kot จันทร์ v tajščini) izgovarjala kot chan, ko bi jo izgovorili. Opazite, da v fonetičnem zapisu manjka končnica -thra, ki je v tajščini zapisana kot ทร์. To je zato, ker tajski zapis temelji na zapisu besede v sanskrtu, jeziku, iz katerega beseda izvira. Veliko izposojenk v tajščini temelji na pravopisnih pravilih jezika, iz katerega prihajajo, in ne na tajski izgovorjavi. Prav tako se tajske besede ne smejo končati z nobenim soglasnikom, ki ni nosni soglasnik, polglasnik ali brezglasni stop, končni soglasniki, ki niso nobeden od teh, pa mutirajo, da se lahko izgovorijo v tajščini. Na primer, beseda wat (ki pomeni "tempelj") se črkuje kot wad (v tajščini zapisano kot วัด), ker pa je -d ali ด glasni alveolarni stop, ga je treba izgovoriti kot brezglasni alveolarni stop -t. Tudi ime Bhumibol (zapisano kot ภูมิพล v tajščini) se izgovarja kot Phumiphon. Alveolarni lateralni aproksimant -l ali ล je treba izgovoriti kot alveolarni nosni -n. Angleška izposojenka bus (v tajščini zapisana kot บัส) se v tajščini izgovarja kot bat. Brezglasni alveolarni frikativ -s ali ส je treba izgovarjati kot brezglasni alveolarni stop -t.
- ↑ "thai-language.com - pregled". www.thai-language.com. Pridobljeno2020 -04-07.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je tajska pisava?
O: Tajska pisava je sistem pisanja, ki se uporablja za zapis tajskega jezika.
V: Kakšna vrsta pisave je tajska pisava?
O: Tajska pisava je abugidna in brahmična pisava.
V: Kaj pomeni, da je tajska pisava abugida?
O: To pomeni, da morajo biti v tajski pisavi samoglasniški znaki priloženi soglasniški črki.
V: Kako so soglasniki in samoglasniki zapisani v tajski pisavi?
O: Soglasniki se vedno pišejo po vrstnem redu od leve proti desni, za samoglasnike pa veljajo pravila, po katerih jih je treba pisati levo, desno, zgoraj ali spodaj od prvega soglasnika v vsakem zlogu.
V: Ali se v tajski pisavi za ločevanje besed uporabljajo presledki?
O: Ne, v tajski pisavi se presledki ne uporabljajo za ločevanje besed.
V: Ali se v tajski pisavi uporabljajo ločila?
O: Ne, v tajski pisavi se ločila običajno ne uporabljajo.
V: Ali lahko navedete primer stavka, napisanega v tajski pisavi?
O: Da, stavek "Jaz rad jem ocvrti riž, ona pa rada jé pad thai" bi bil v tajščini zapisan kot ฉันชอบกินข้าวผัด แต่เธอชอบกินผัดไทย.
