Alomorfija: zakaj se -s in -ed v angleščini izgovarjata različno

Alomorfija: Zakaj se končnici -s in -ed v angleščini izgovarjata /s/, /z/ ali /ɪz/ — razumljivo razloženo s primeri in praktičnimi pravili.

Skladenjska mutacija je značilnost jezikov, ko se zvok soglasnika spreminja glede na morfologijo in skladnjo. Gre za prilagoditev izgovorjave, ki olajša izgovor in ohranja tekočnost govora.

Angleščina

V angleščini imata morfem -(e)s v množini in morfem -(e)s v tretji osebi ednine sedanjika različno izgovarjavo, odvisno od tega, kateri fonem ali edinstven zvok stoji pred njima. Te različice množinskega morfema imenujemo alomorfizmi. Pravila so preprosta in jih je koristno poznati, ker praviloma sledijo zakonitostim zvočnosti (voicing) in združitve zvokov.

Pravila za končnico -s / -es (množina in 3. oseba edn.)

• Če se osnovna beseda konča z brezglasnim stopom, kot so /p/, /t/ ali /k/, se -(e)s izgovarja kot /s/. Primeri: cats /kæts/ (mačke), lips /lɪps/ (ustnice), socks /sɒks/ (nogavice).
• Če se osnovna beseda konča s zvočnim (ang. voiced) zvokom — to vključuje zvočne soglasnike, samoglasnike in sonorante — se -(e)s izgovarja kot /z/. Primeri: dogs /dɒgz/ (psi), cars /kɑːrz/ (avtomobili), wings /wɪŋz/ (krila), trees /triːz/ (drevesa).
• Če se osnovna beseda konča s sibilantom ali afrikonom, kot so /s/, /z/, /ʃ/, /ʒ/, /t͡ʃ/ in /d͡ʒ/, se -(e)s izgovarja /ɪz/ ali /əz/. Primeri: buses /ˈbʌsɪz/ (avtobusi), wishes /ˈwɪʃɪz/ (želje), judges /ˈdʒʌdʒɪz/ (sodniki).

Zakaj tako? Zaradi enostavnejše izgovorjave: po brezvočnem (brezglasnem) soglasniku je lažje izgovoriti brezvočni /s/ (brez dodatnega vibriranja glasilk), po zvočnem zvoku pa zveni /z/. Po sibilantih je potreben dodaten samoglasni zlog (/ɪ/ ali /ə/), da se oblikuje izgovorljiv konec (npr. /ˈbʌsɪz/ namesto /bʌss/).

Pravila za končnico -ed (preteklik)

Morfem za pretekli čas -(e)d se tudi izgovarja različno, v treh osnovnih primerih:

• /ɪd/ ali /əd/: če osnovna oblika konča na alveolarni stop /t/ ali /d/, se doda zlog /ɪd/ (ali /əd/) — npr. wanted /ˈwɒntɪd/ (hotel), needed /ˈniːdɪd/ (potreboval).
• /t/: če osnova konča z brezvočnim soglasnikom (razen /t/), se -ed izgovori kot /t/ — npr. stopped /stɒpt/ (ustavil), washed /wɒʃt/ (umil).
• /d/: če osnova konča z zvočnim zvokom (razen /d/), se -ed izgovori kot /d/ — npr. played /pleɪd/ (igrala sta se), cleaned /kliːnd/ (očistil).

Praktični nasveti za učenje

• Poslušajte zadnji zvok osnovne besede: če je to samoglasnik ali zvočen soglasnik, pričakujte /z/ ali /d/; če je brezvočen soglasnik, pričakujte /s/ ali /t/.
• Uporabite "šepetalni test": izgovorite zadnji soglasnik brez glasu — če se med šepetanjem spremeni zvok končnice, gre za razliko v zvočnosti.
• Za -es in -ed je koristno natrenirati minimalne pare (npr. cats /kæts/ – cats kot /kæts/ vs dogs /dɒgz/), ter poslušati naravne govorce in posnetke.

Ta pravila so zelo zanesljiva in veljajo za večino besed v standardni angleščini; izjeme so redke in običajno povezane z dialekti ali nepravilnostmi v izgovorjavi.

Išči po črki