Transkripcija (jezikoslovje)
Transkripcija je pretvorba besedila iz drugega medija.
To je lahko pretvorba človeškega govora v pisno, strojno ali tiskano obliko. Lahko pa pomeni tudi skeniranje knjig in izdelavo digitalnih različic. Prepisovalec je oseba, ki izvaja prepise.
Transkripcijo, ki se izvaja iz zvoka v pisavo, je treba razlikovati od transliteracije, ki omogoča preslikavo iz ene pisave v drugo, da se čim bolj ujema z izvirno pisavo.
Med standardne transkripcijske sheme za jezikoslovne namene spadata mednarodna fonetična abeceda (IPA) in njen ekvivalent ASCII, SAMPA. Glej tudi fonetična transkripcija
V tej tabeli IPA je primer fonetične transkripcije imena nekdanjega ruskega predsednika, v angleščini znanega kot Boris Yeltsin, ki mu sledijo sprejete hibridne oblike v različnih jezikih. Upoštevajte, da je "Boris" transliteracija in ne transkripcija v strogem pomenu besede.
V različnih sistemih bodo iste besede verjetno različno zapisane. Na primer, kitajsko ime za glavno mesto Kitajske v mandarinščini je Peking v splošno uporabljanem sodobnem sistemu Hanyu Pinyin, v zgodovinsko pomembnem sistemu Wade Giles pa je zapisano kot Pei-Ching.
Praktični prepis je mogoče opraviti tudi v nealfabetični jezik. Na primer, v hongkonškem časopisu je ime Georgea Busha transliterirano v dva kitajska znaka, ki zvenita kot "Bou-sū". (布殊) z uporabo znakov, ki pomenita "tkanina" in "poseben". Podobno so številne besede iz angleščine in drugih zahodnoevropskih jezikov izposojene v japonščino in se prepisujejo z uporabo katakane, enega od japonskih zlogovnih jezikov.
Po prepisu
Po prepisu besede iz enega jezika v pisavo drugega jezika:
- eden ali oba jezika se lahko še naprej razvijajo. Prvotno ujemanje med zvoki obeh jezikov se lahko spremeni, zato se izgovor zapisane besede razvije v drugačno smer kot prvotna izgovorjava.
- prepisana beseda je lahko prevzeta kot izposojenka v drugem jeziku z isto pisavo. To pogosto privede do drugačne izgovarjave in črkovanja kot pri neposrednem prepisu.
To je še posebej očitno pri grških izposojenkah in lastnih imenih. Grške besede se običajno najprej prepišejo v latinščino (v skladu s starim izgovorom), nato pa se izposodijo v druge jezike in nazadnje se izposojenka razvije po pravilih ciljnega jezika. Na primer Aristotel je trenutno uporabljena angleška oblika imena filozofa, katerega ime se v grščini piše Aριστoτέλης (Aristotélēs), ki je bilo prepisano v latinščino Aristóteles, od koder je bilo izposojeno v druge jezike in je sledilo njihovemu jezikovnemu razvoju.(V "klasični" grščini Aristotelovega časa se male črke niso uporabljale in ime se je pisalo ΑΡΙΣΤΟΤΕΛΗΣ.)
Če se ta postopek nadaljuje v več jezikih, se lahko zgodi, da ne bo uspel prenesti izvirne izgovarjave. Starodavni primer je sanskrtska beseda dhyāna, ki se je prek budističnih svetih spisov prepisala v kitajsko besedo Ch'an. Ch'an (禪 Zen budizem) je bil iz japonščine (ゼン zen) prepisan v angleščino v Zen. dhyāna v Zen je precejšnja sprememba.
Druga zapletena težava je poznejša sprememba "prednostne" transkripcije. Na primer, beseda, ki opisuje filozofijo ali religijo na Kitajskem, se je v angleščini uveljavila kot Tao in dobila končnico -ism, tako da je nastala angleška beseda Taoism. Ta transkripcija odraža sistem Wade-Giles. Novejše transliteracije v pinyin so ustvarile besedi Dao in Daoism.
Sorodne strani
- Romanizacija
- Transliteracija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je transkripcija?
O: Transkripcija je pretvorba besedila iz drugega medija, na primer človeškega govora, v pisno, strojno ali tiskano obliko. Pomeni lahko tudi skeniranje knjig in izdelavo digitalnih različic.
V: Kdo izvaja prepise?
O: Prepisovalec je oseba, ki izvaja prepise.
V: Kakšna je razlika med transkripcijo in transliteracijo?
O: Pri transkripciji gre za prehod iz zvoka v pisavo, pri transliteraciji pa za preslikavo iz ene pisave v drugo, ki je zasnovana tako, da se čim bolj ujema z izvirno pisavo.
V: Kateri so primeri standardnih transkripcijskih shem za jezikoslovne namene?
O: Primera standardnih transkripcijskih shem za jezikovne namene sta Mednarodna fonetična abeceda (IPA) in njen ekvivalent ASCII, SAMPA.
V: Kako se lahko praktično izvede prepis v nealfabetični jezik?
O: Praktični prepis v nealfabetični jezik se lahko izvede z uporabo znakov, ki predstavljajo zvoke, podobne tistim v izvirnem jeziku. Na primer, ime Georgea Busha se lahko prepiše v dva kitajska znaka, ki zvenita kot "Bou-sū" (布殊). Podobno so številne besede iz angleščine in drugih zahodnoevropskih jezikov izposojene v japonščino in se prepisujejo z uporabo katakane.
V: Kako različni sistemi vplivajo na zapisovanje besed?
O: Iste besede se lahko v različnih sistemih zapisujejo različno; na primer Peking se v sistemu Wade Giles piše Pei-Ching, v sistemu Hanyu Pinyin pa se namesto tega uporablja Peking.
