Boris Yeltsin
Boris Nikolajevič Jelcin ( poslušaj (pomoč-info); rusko: Бори́с Никола́евич Е́льцин; 1. februar 1931 - 23. april 2007) je bil prvi predsednik Rusije in prvi izvoljeni voditelj države. Funkcijo je opravljal med letoma 1991 in 1999.
Zgodnje življenje
Jelcin se je rodil 1. februarja 1931 v majhni vasi blizu Urala. Kot deček je izgubil dva prsta na levi roki, ko se je s prijatelji igral z granatami, ki so jih ukradli v vojaški trgovini. Jelcin je delal kot gradbenik, nato pa se je leta 1961 pridružil komunistični partiji. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bil vodja mesta Sverdlovsk (zdaj Jekaterinburg). Med drugim je porušil stavbo, v kateri so ustrelili Nikolaja II. in njegovo družino.
Politična kariera
Leta 1985 je Mihail Gorbačov Jelcina imenoval za vodjo mesta Moskva. Jelcin je postal eden liberalnejših članov Gorbačovove vlade in se je pogosto pritoževal, da Gorbačov s svojimi reformami ni naredil dovolj. Nazadnje se je leta 1987 sprl z Gorbačovom in bil na koncu odstavljen. Jelcin se je odločil, da se bo maščeval. Po volitvah v Rusiji leta 1989 je Jelcin postal vodja ruskega parlamenta. Po njegovi zamisli je bil najprej ustanovljen urad predsednika Rusije.
Predsednik Rusije
Jelcin je leta 1991 postal prvi izvoljeni voditelj Rusije. Dobil je 57 % glasov. Dva meseca pozneje je Jelcin postal junak po vsej Rusiji, ko je pomagal ustaviti napad na vlado v Moskvi. Kasneje istega leta je Sovjetska zveza razpadla, saj so se Rusija in vseh 14 drugih držav članic osamosvojile. Jelcin je dobil podporo Združenih držav in Evrope, ko je obljubil, da bo v Rusijo prinesel kapitalizem in demokracijo, vendar so bila devetdeseta leta za Rusijo težka in Jelcin je bil med predsedovanjem nepriljubljen voditelj.
Leta 1993 je ruski parlament poskušal odstaviti Jelcina z oblasti, ko je ta poskušal izvesti predčasne volitve. Težava je bila tako huda, da je Jelcin s tanki napadel stavbo ruskega parlamenta. Ko je ustavil parlament, je Jelcin nekaj mesecev vladal kot diktator, dokler volivci niso potrdili nove ustave.
Do konca njegovega predsedniškega mandata so Rusijo pestile številne denarne težave, med drugim inflacija in korupcija. Jelcin se je odločil prodati veliko stvari v državni lasti, kot so nafta in zemeljski plin ter številna državna podjetja, ki pa so se na koncu znašla v rokah majhne vplivne skupine milijarderjev, ki so postali znani kot oligarhi. Leta 1998 je Rusijo prizadela velika finančna kriza. Jelcin je začel tudi vojno, da bi preprečil odcepitev ruskega dela Čečenije.
Kljub tem težavam je bil Jelcin leta 1996 ponovno izvoljen. Njegov največji nasprotnik je bil komunist Genadij Zjuganov. Številni Rusi so menili, da bi izvolitev Zjuganova povzročila državljansko vojno. Vendar je bil Jelcin do svojega odstopa na silvestrovo leta 1999 tako nepriljubljen, da naj bi bila njegova ocena priljubljenosti le 2-odstotna.
Poznejša kariera
Predsednik je postal Jelcinov premier Vladimir Putin. To je bilo le začasno, vendar je bil Putin pravilno izvoljen nekaj mesecev pozneje, ko so potekale volitve, na katerih so odločali o tem, kdo bo zamenjal Jelcina.
Osebno življenje
Jelcin se je v času predsednikovanja spopadal z alkoholizmom. Zaradi tega se je na obiskih v drugih državah pogosto obnašal nenavadno. Med obiskom Berlina je prijel za palico in poskušal dirigirati vojaški orkester. Med obiskom v Washingtonu so ga člani tajneslužbe našli pijanega pred Belo hišo. Doživljal je tudi srčne napade.
Smrt
Jelcin je umrl 23. aprila 2007 v Moskvi v starosti 76 let zaradi srčnega popuščanja. Njegov pogreb je bil 25. aprila 2007.