Vladimir Vladimirovič Putin (rusko: Владимир Владимирович Путин, izgovor [Vladímir Vladímirovič Putín]) je ruski politik. Trenutno je predsednik Rusije. Putin se je rodil 7. oktobra 1952 v Leningradu (danes Sankt Peterburgu. Od leta 1999 do 2000 je bil predsednik ruske vlade, nato od marca 2000 do maja 2008 predsednik Rusije, od leta 2008 do 2012 pa ponovno predsednik vlade. Leta 2012 je ponovno postal predsednik. Prvotno je bil izobražen za pravnika.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Putin se je rodil v družini, ki je preživela hude razmere po drugi svetovni vojni. Študiral je pravo na Lenindradskem državnem univerzitetu (današnje Sankt Peterburško državno univerzo) in diplomiral leta 1975. Med študijem in po njem se je zaposlil v sovjetski obveščevalni službi KGB, kjer je bil usposobljen za delo v zunanji obveščevalni dejavnosti.
KGB in zgodnja kariera v politiki
Po izobrazbi se je Putin pridružil KGB in deloval predvsem v tujini (med drugim je bil nameščen v Dresdnu v Vzhodni Nemčiji). Po razpadu Sovjetske zveze in koncu njegove službe pri KGB je Putin nadaljeval kariero v javni upravi v Sankt Peterburgu, kjer je med drugim sodeloval z mestno upravo in pridobil izkušnje v upravljanju ter vzpostavljanju političnih povezav.
Vzpon v Moskvi in prihod na vrh države
V poznih 1990-ih je Putin prišel v Moskvo, kjer je zasedal različne vladne položaje, vključno z direktorjem FSB (successor KGB) in nato generalnim sekretarjem vlade. Aprila 1999 ga je predsednik Boris Jelcin imenoval za predsednika vlade, 31. decembra 1999 pa je Jelcin presenetljivo odstopil in Putin je začasno prevzel predsedniško funkcijo. Marca 2000 je bil z izvolitvijo potrjen za predsednika Rusije.
Predsedovanje: politika in reforma
V začetnih letih predsedovanja je Putin poudarjal stabilnost, obnovo državnih institucij in gospodarsko rast. V prvem desetletju 2000-ih so visoke cene energentov pomagale ruskemu gospodarstvu, država pa je okrepila nadzor nad energetskimi podjetji in strategičnimi sektorji. Putinova administracija je izvedla centralizacijo oblasti, okrepitev predsedniških pooblastil in krepitev državnega vpliva v regijah.
Varnostna politika in konfliktna področja
Putinova zunanja in varnostna politika je vključevala odločne ukrepe v Čečeniji in široko zaostrovanje retorike ter ukrepov proti separatističnim in terorističnim grožnjam v Rusiji. V zadnjem desetletju je Moskva postavila močnejši poudarek na vojaški modernizaciji in projekcijah moči v postsovjetskem prostoru in širše.
Kriza z Zahodom in pomembni mednarodni dogodki
V odnosih z Zahodom je prišlo do zatišja in pozneje do hude napetosti. Leta 2014 je Rusija anektirala krimski polotok, kar je sprožilo obsežne mednarodne obsodbe in sankcije proti Rusiji. Leta 2022 je Rusija začela veliko vojaško operacijo proti Ukrajini, kar je povzročilo nadaljnje sankcije, diplomatsko izolacijo na zahodu in obsežno humanitarno ter geopolitično krizo. Dogodki po letu 2022 so močno oblikovali Putinovo zunanjo politiko in rusko vlogo v svetu.
Notranja politika in kritike
Pod vodstvom Putina so oblasti okrepile nadzor nad mediji, omejevale delovanje nevladnih organizacij in politiko opozicije ter sprejele zakone, ki so okrepili državni nadzor nad javnim življenjem. Med kritičnimi opozicijskimi figurami so nekateri voditelji bili zapuščeni iz politike, drugi pa so bili zaslišani, obsojeni ali so morali v izgnanstvo. Primeri, kot so zastrupitve in napadi na kritike oblasti ter umori nekaterih nasprotnikov iz preteklosti, so pritegnili mednarodno pozornost in kritiko. Izpostavljeni so tudi primeri, kot je usoda Alekseja Navalnega — zastrupljen leta 2020 in kasneje zaprt.
Ustavne spremembe in nadaljnje predsedovanje
V letih 2012–2020 je Putin ponovno vodil državo; leta 2020 so bile sprejete ustavne spremembe, ki med drugim omogočajo ponoven kandidiranje za predsednika in so bile interpretirane kot pot do daljšega ostanka na oblasti. Putin je bil izvoljen za mandat tudi leta 2018, marca 2024 pa je ponovno osvojil predsedniški mandat v volitvah, ki so jih številne tuje vlade in opazovalci označili za vprašljive ali netransparentne.
Osebno življenje in premoženje
Putin se je poročil z Ljudmilo Škrebnevo leta 1983; zakonca sta se kasneje ločila (uradno razveza aprila 2013). Par imata dve hčerki, ki so ostale izven javnega življenja. Njegovo osebno premoženje je predmet dolgotrajnih govoric in preiskav; javno dostopne informacije o njegovi osebni bogastvu niso enotne in so pogosto sporne. Putin sam običajno predstavlja skromno javno podobo, obenem pa mu kritiki pripisujejo zelo velik vpliv nad gospodarskimi tokovi v Rusiji.
Vpliv in zapuščina
Putin je pomembna in polarizirajoča figura sodobne zgodovine: v Rusiji ga podpirajo volivci, ki cenijo stabilnost in okrepitev državne vloge, medtem ko ga kritiki obtožujejo avtoritarnih praks, kršitev človekovih pravic in agresivne zunanje politike. Njegova vloga v preoblikovanju Rusije po 1990-ih in njena ponovna vloga na mednarodnem prizorišču ostajata ključni temi za razumevanje 21. stoletja v Evropi in širše.