Republika Mauritius je otoška država na Maskarenskih otokih. Poleg Mauritiusa vključuje še Rodrigues, Agaléga in Saint Brandon. Prej je bila pod upravo evropskih držav Portugalske, Francije in Združenega kraljestva, zdaj pa je neodvisna.
Glavno mesto je Port Louis. Ob popisu leta 2000 je v državi živelo 1 178 848 prebivalcev. Država je uspešna in trguje predvsem z Južnoafriško republiko in Indijo. Na otoku Mauritius je živel dodo.
Geografija
Mauritius leži v zahodnem delu Indijskega oceana in je del vulkanskega loka Maskarenskih otokov. Glavni otok Mauritius ima razgibano notranjost z ostanki izumrlih vulkanov in okoliške koralne lagune, obale pa so znane po belih peščenih plažah in koralnih grebenih. Skupna površina države znaša približno 2.040 km², k otokom pa sodijo tudi manjši, bolj oddaljeni otočki Rodriguez, Agaléga in skupina Saint Brandon (Cargados Carajos).
Zgodovina
Otok so v različnih obdobjih obiskovali in nadzorovali mornarji in trgovci iz Evrope. V zgodovini so ga zahtevale Portugalska, Francija in Združeno kraljestvo. Francoska kolonizacija je močno vplivala na jezikovno in kulturno krajino, kasneje pa so Britanci prevzeli upravo. Mauritius je postal neodvisen od Združenega kraljestva 12. marca 1968; leta 1992 pa je država postala republika v okviru Commonwealtha.
Administracija in otoki
Republika Mauritius obsega več administrativnih enot: glavni otok Mauritius, otok Rodrigues (ki ima od leta 2002 status avtonomne regije), ter manjše otočje Agaléga in skupino Saint Brandon. Port Louis je upravno, gospodarsko in kulturno središče države.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Mauritiusa je raznoliko in se je v zadnjih desetletjih zelo razvilo. Tradicionalna panoga je bila pridelava sladkorja, vendar so se pojavile tudi industrije tekstila in oblačil, turizem, finančne storitve, informacijske tehnologije in ribištvo. Država je znana kot finančni in poslovni center v regiji ter privablja tuje naložbe. Poleg tega država aktivno spodbuja trajnostni razvoj in zaščito koralnih ekosistemov.
Pomembni trgovinski partnerji vključujejo Južnoafriško republiko in Indijo, pa tudi države Evropske unije, Kitajsko in druge države regije.
Prebivalstvo, jezik in vera
Prebivalstvo Mauritiusa je etnično in versko mešano, kar odraža dolgo zgodovino priseljevanja in kolonialnih stikov. Uradni jezik je angleščina, vendar se v vsakdanji rabi pogosto uporabljata francoščina in mauricijska kreolščina; prisotni so tudi jeziki iz južne Azije, kot sta hindi in bhojpuri. Največ prebivalcev je hindujcev, sledijo muslimani in kristjani ter druge veroizpovedi.
Po ocenah je bilo prebivalstvo v zadnjih letih okoli 1,2–1,3 milijona ljudi (večje ocene in uradne številke se spreminjajo z novimi popisi in statistikami).
Narava, zaščita in dodo
Mauritius slovi po bogati, a ranljivi biologiji. Eden najbolj znanih simbolov otoka je izumrli dodo, velik neplasten ptič, ki je izumrl v 17. stoletju zaradi lova in ujetništva tujih plenilcev ter izgube habitata. Kljub temu so se na Mauritiusu zgodili tudi uspešni primeri ohranitve, na primer obnovitev populacij nekaterih ptic, kot je mauricijska muharica in rožnati golob (pink pigeon), ter programi za varstvo koralnih grebenov.
Rodrigues in druge oddaljene skupine otokov imajo svoje endemične vrste in občutljive ekosisteme, ki jih poskušajo ohranjati z lokalnimi in mednarodnimi ukrepi zaščite narave.
Turizem
Turizem je pomembna veja gospodarstva: obiskovalce privabljajo plaže, potapljaški in snorkljarski kraji, vodne aktivnosti, luksuzne nastanitve in naravni parki. Poleg tega so zanimivi kulturni dogodki, tržnice v Port Louisu in kulinarika, ki združuje afriške, indijske, kitajske in evropske vplive.
Praktične informacije
- Valuta: mauricijska rupija (MUR).
- Podnebje: tropsko, z deževnimi in sušnimi obdobji; navadno zmerno zaradi obmorskega vpliva.
- Promet: glavni vstopni točki so mednarodno letališče in pristanišča v Port Louisu; notranji promet povezuje glavne dele otoka in Rodrigues.
Republika Mauritius je danes primer uspešne otoške države z raznoliko družbo, dinamičnim gospodarstvom in bogato naravno dediščino, ki hkrati zahteva skrbno ravnanje zaradi občutljivosti otočnih ekosistemov.