Melbourne – drugo največje mesto Avstralije in prestolnica Viktorije
Odkrijte Melbourne, drugo največje mesto Avstralije in prestolnico Viktorije: večkulturne atrakcije, muzeji, festivali, plaže, univerze in živahno urbano življenje.
Melbourne je drugo največje mesto v Avstraliji. Je glavno mesto zvezne države Viktorija na jugovzhodu države. V metropolitanski regiji živi približno 5 milijonov ljudi — v virih je pogosto navajeno tudi število 4,9 milijona prebivalcev.
Geografija in podnebje
Središče Melbourna se razprostira okoli reke Yarra, ob obali Port Phillip Bay. Mesto ima zmerno obalno podnebje s toplimi poletji in hladnimi zimami; vreme je pogosto spremenljivo, zato pa pogosto slišimo rekoč, da ima Melbourne "štiri letne čase v enem dnevu". V bližini mesta najdemo tudi številne parkov in vrtov, pa tudi nekaj znanih plaž ob zalivu.
Kultura in prebivalci
Melbourne je zelo večkulturno mesto: sprejema ljudi in kulture z vseh koncev sveta, kar se odraža v jedilnikih, festivalih in vsakdanjem življenju. Mesto je znano po gostinski sceni, kavarniški kulturi, umetniških galerijah in živahnih uličnih prizoriščih (znanih "laneways"). Posebnost Melbourna so tudi tramvajih, obširno omrežje, ki povezujujo mestno jedro z več predeli.
Kaj početi v Melbournu
Obiskovalci lahko v Melbournu obiščejo številne zanimivosti: muzeje, si ogledajo umetnine, jedo v odličnih restavracijah, nakupujejo v trgovine, ali pa uživajo na različnih mednarodnih prireditvah. Med najbolj znanimi dogodki so teniški turnir Australian Open in dirka Formule 1 (Grand Prix) ob začetku leta; mesto je tudi pomembno središče za nogomet (AFL) in druge športe.
Gospodarstvo in izobraževanje
V Melbournu obstaja velik delež industrije (vključno s številnimi tovarne) ter obsežna omrežja trgovine. V mestu deluje veliko velikih avstralskih podjetij in podružnic tujih družb. Melbourne ima pomembno morsko pristanišče, ki je eno največjih v državi in ključno za uvoz in izvoz.
V mestu je tudi veliko univerze (med najbolj znanimi so Univerza v Melbournu, Univerza Monash, Univerza Deakin, Univerza Victoria, Univerza La Trobe, RMIT, Swinburne in Avstralska katoliška univerza), zato je Melbourne pomembno izobraževalno in raziskovalno središče z veliko mednarodnimi študenti in raziskovalnimi inštituti.
Melbourne ima bil in še ima pomemben del avstralske avtomobilske industrije; nekoč so tu delovali proizvajalci, kot so "Holden", "Ford" in "Toyota". V zadnjih letih pa so vsa tri podjetja postopoma prenehala s proizvodnjo v Avstraliji — Ford je med drugim zaprl svoj obrat v Broadmeadowsu — tako da je lokalna proizvodnja avtomobilov skoraj popolnoma izginila.
Življenje in kakovost
Melbourne je pogosto visoko ocenjen v svetovnih lestvicah kakovosti življenja; mesto je med letoma 2010 in 2017 že sedmič zapored osvojilo nagrado revije Economist za najbolj prijetno mesto na svetu. Kljub temu se uvrstitve lahko spreminjajo, saj različni indeksi upoštevajo različne dejavnike (stroške bivanja, promet, zdravstvo, varnost ipd.).
Melbourne obiskovalcem in prebivalcem ponuja kombinacijo urbanega življenja, kulturnih vsebin, zelenih površin in bližine narave — zaradi tega ostaja ena najbolj privlačnih avstralskih destinacij za delo, študij in obisk.
Zastava Melbourna
Grb Melbourna
Stari tramvaj v Melbournu
Zgodovina
Melbourne sta leta 1835 ustanovila John Batman in John Pascoe Fawkner. Leta 1851 so nekateri ljudje v bližini Melbourna našli zlato. Melbourne je hitro rasel, saj so ljudje z vsega sveta prihajali iskat zlato. Konec 19. stoletja so Melbourne imenovali "Marvellous Melbourne" ("marvellous" pomeni "čudovit"). Melbourne je bil dolga leta največje in najpomembnejše mesto v Avstraliji, zdaj pa je Sydney večji (vendar ne pomembnejši). Prva avstralska vlada je bila v Melbournu od leta 1901 do leta 1927, ko se je preselila v Canberro.
Prebivalstvo
V Melbournu živi veliko ljudi iz različnih držav. Kar 43 % prebivalcev Melbourna se je rodilo zunaj Avstralije ali imajo starše iz druge države. Skupaj v Melbournu živijo ljudje iz 233 držav in pripadniki 116 različnih veroizpovedi.
| Melbourne | ||
| 1836 | 177 | |
| 1851 | 29,000 | |
| 1854 | 123,000 | (zlata mrzlica) |
| 1860 | 140,000 | |
| 1880 | 280,000 | |
| 1890 | 490,000 | |
| 1895 | 900,000 | (gospodarski zlom) |
| 1956 | 1,500,000 | |
| 1981 | 2,806,000 | |
| 1991 | 3,156,700 | (gospodarska kriza) |
| 2001 | 3,366,542 | |
| 2004 | 3,592,975 | |
| 2006 | 3,720,300 | (ocena za leto 2006) |
| 2030 | 4,500,000 | (predvideno) |
Dogodki
- 1901 - odprtje prvega parlamenta Avstralske zveze
- 1956 - olimpijske igre v Melbournu.
- 2006 - Igre Commonwealtha v Melbournu 2006
časovni pas
V Avstraliji se uporabljajo trije glavni različni časovni pasovi.
Sestrska mesta
Melbourne ima šest sestrskih mest. To so:
- Osaka, Japonska (1978)
- Tianjin, Kitajska (LRK) (1980)
- Solun, Grčija (1984)
- Boston, Združene države Amerike (1985)
- Sankt Peterburg, Rusija (1989)
- Milano, Italija (2004)
Podnebje
| Podnebni podatki za Melbourne City | |||||||||||||
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | maj | Jun | Jul | Avgust | Sep | Oktober | Nov | Dec | Leto |
| Rekordno visoka temperatura °C (°F) | 45.6 | 46.4 | 41.7 | 34.9 | 28.7 | 22.4 | 23.3 | 26.5 | 31.4 | 36.9 | 40.9 | 43.7 | 46.4 |
| Povprečno visoka temperatura °C (°F) | 25.9 | 25.8 | 23.9 | 20.3 | 16.7 | 14.1 | 13.5 | 15.0 | 17.3 | 19.7 | 22.0 | 24.2 | 19.9 |
| Povprečna nizka temperatura °C (°F) | 14.3 | 14.6 | 13.2 | 10.8 | 8.7 | 6.9 | 6.0 | 6.7 | 8.0 | 9.6 | 11.2 | 13.0 | 10.2 |
| Najnižja rekordna temperatura °C (°F) | 5.5 | 4.5 | 2.8 | 1.5 | −1.1 | −2.2 | −2.8 | −2.1 | −0.5 | 0.1 | 2.5 | 4.4 | −2.8 |
| Povprečna količina padavin mm (palcev) | 46.8 | 48.0 | 50.1 | 57.3 | 55.7 | 49.5 | 47.5 | 50.0 | 58.0 | 66.0 | 60.3 | 59.0 | 648.3 |
| Povprečno število deževnih dni (≥ 0,2 mm) | 8.3 | 7.5 | 9.4 | 11.8 | 14.6 | 15.4 | 16.1 | 16.1 | 14.9 | 14.2 | 11.8 | 10.4 | 150.5 |
| Povprečna relativna vlažnost (%) | 47 | 48 | 49 | 52 | 59 | 63 | 61 | 56 | 53 | 50 | 49 | 47 | 53 |
| Povprečne mesečne ure sončnega obsevanja | 279.0 | 234.9 | 210.8 | 168.0 | 120.9 | 108.0 | 114.7 | 145.7 | 171.0 | 195.3 | 210.0 | 232.5 | 2,190.8 |
| Vir: Urad za meteorologijo | |||||||||||||
Kraji za obisk
- Trg Federacije
- Trg kraljice Viktorije
- Narodna galerija v Melbournu
- Živalski vrt Melbourne
- Postaja Flinder Street
- Park Luna
- Muzej Melbourne
- Stolp Eureka
- Crown Casino
- Plaža St Kilda, Victoria
- MCG (igrišče za kriket v Melbournu)
Sorodne strani
- Seznam najvišjih stavb v Melbournu
https://travellingexpo.com/2019/03/16/melbourne-%f0%9f%87%a6%f0%9f%87%ba/
Vprašanja in odgovori
V: Koliko je prebivalcev Melbourna?
O: V Melbournu živi 3,7 milijona ljudi, kar je drugo mesto za Sydneyjem.
V: Po čem je Melbourne znan?
O: Melbourne je znan po tramvajih (majhnih kratkih vlakih).
V: Kolikokrat je Melbourne prejel nagrado revije Economist za najbolj prijetno mesto na svetu?
O: Melbourne je bil sedemkrat zaporedoma, od leta 2010 do 2017, dobitnik Economistove nagrade "Najprimernejše mesto za življenje na svetu".
V: Katere vrste industrije in trgovine so v Melbournu?
O: V Melbournu je veliko industrije (tovarne) in trgovine (nakupovanje in prodaja). Tam delajo številna največja avstralska podjetja in številna velika podjetja iz drugih držav. V Melbournu je največje avstralsko morsko pristanišče.
V: Ali so v Melbournu kakšne univerze?
O: Da, v Melbournu je več univerz, med njimi Univerza v Melbournu, Univerza Monash, Univerza Deakin, Univerza Victoria, Univerza La Trobe, Univerza RMIT, Univerza Swinburne in Avstralska katoliška univerza.
V: Ali je v Melbournu prisotna avtomobilska industrija?
O: Da, v Melbounu je velik del avstralske avtomobilske industrije, vključno s proizvajalci motorjev "Holden", "Ford" in "Toyota", čeprav so vsi trije napovedali, da bodo svoje proizvodne obrate preselili v tujino, pri čemer je Ford že zaprl svoj proizvodni obrat v Broadmeadowsu.
V: Katere dejavnosti lahko obiskovalci obiščejo Melboune?
O: Obiskovalci Melbouna lahko obiščejo muzeje, si ogledajo umetniške galerije, jedo hrano v restavracijah, nakupujejo ali se udeležijo mednarodnih dogodkov, kot sta odprto prvenstvo Avstralije ali Formula 1, ki se odvijajo na začetku leta.
Iskati