Solun (Thessaloniki) – drugo največje mesto v Grčiji, regija Makedonija

Solun (Thessaloniki) — drugo največje mesto v Grčiji, srce Makedonije: bogata zgodovina, živahna kultura, obmorska atmosfera in arhitektura, idealno za raziskovanje.

Solun je drugo največje mesto v Grčiji. Ob popisu leta 2011 je v njem živelo 325.182 prebivalcev. Vključno s predmestji je živelo 1.110.312 ljudi. Mesto leži v regiji Makedonija na severu Grčije. Je glavno mesto solunske prefekture in glavno mesto obrobja osrednje Makedonije. Je največje mesto v geografski regiji Makedonija. Ima vlažno subtropsko podnebje (po Koeppenovi podnebni klasifikaciji). Povprečna količina padavin je razmeroma majhna zaradi deževne sence z gorovja Pindos.

Zgodovina na kratko

Solun ima dolgo in bogato zgodovino, ki sega v antično dobo. Mestno jedro je bilo pomembno že v rimskem obdobju in še zlasti v času Bizantinskega cesarstva, ko je bilo eden najpomembnejših mest na Balkanu. V srednjem veku in v obdobju Osmanskega imperija je mesto ohranilo strateški pomen kot trgovsko in kulturno središče. V 20. stoletju je Solun doživel velike spremembe, vključno z razvojem industrije, izgradnjo pristanišča in vplivnimi skupnostmi različnih narodnosti ter veroizpovedi. Mesto je bilo prizadeto tudi med drugo svetovno vojno in naložbami, ki so sledile v obdobju obnovitve.

Geografija in prebivalstvo

Solun stoji ob zalivu Thermaikós v Egejskem morju in je enakovredno pristaniško mesto ter regionalno vozlišče. Zaradi prisotnosti univerz, bolnišnic, kulturnih ustanov in industrije privablja prebivalce iz širše regije. Metropolitansko območje vključuje številna predmestja in manjše občine, zato je dnevni pretok ljudi v mesto veliko večji od števila stalnih prebivalcev.

Podnebje

Podnebje je značilno za vlažno subtropsko klimo: zime so blage in vlažne, poletja pa topla do vroča in večinoma suha. Deževje je omejeno zaradi vpliva gorskega masiva Pindos, ki ustvarja delno dežno senco. Takšno podnebje vpliva na urbano vegetacijo, kmetijstvo v okolici in turistično sezono.

Gospodarstvo in promet

• Pristanišče: Solunsko pristanišče je eno glavnih pristanišč v severni Grčiji in služi tako za tovorni kot potniški promet.
• Izobraževanje in raziskave: V mestu deluje velika univerza (Aristotelova univerza v Solunu), kar krepi znanstveno, kulturno in mladinsko življenje ter spodbuja lokalno gospodarstvo.
• Industrija in storitve: pomembni so trgovina, prevoz, logistika, turizem in nekateri industrijski sektorji.
• Promet: Solun ima dobro razvito cestno omrežje, povezave z železnico, mednarodno letališče in trajektne povezave do otočij ter drugih obalnih mest.

Kultura in znamenitosti

Solun je znan po bogatem kulturnem življenju: muzeji, galerije, festivali (na primer mednarodni filmski festival in solunski sejem), glasbena prizorišča ter žive soseske z restavracijami in kavarnami. Med najbolj znanimi znamenitostmi so:

• Beli stolp (White Tower) – simbol mesta ob obali.
• Rotunda in Galerijev slavolok (Kamara) – ostanki pozne antike in bizantinske arhitekture.
• Ano Poli (staro mesto) s starimi zidovi in ozkimi ulicami ter razgledom na mestno rivi.
• Arheološki muzej Soluna in Muzej bizantinske kulture, ki hranita pomembne najdbe iz regije.
• Judovski muzej in spominska mesta, ki pričajo o dolgoletni sefardski skupnosti, ki je bila v mestu pomembna do sredine 20. stoletja.
• Živahna obmorska promenada in distrikt Ladadika z restavracijami in nočnim življenjem.

Turizem in obiskovalci

Solun je priljubljena destinacija za obiskovalce, ki jih zanimajo zgodovina, kulinarika in bližnje plaže ter arheološka območja v severni Grčiji. Mesto je tudi priročna baza za oglede v regiji Makedonija, vključno z obiski arheoloških najdišč, gora in vinskih dežel.

Zaključek

Solun je dinamično in večplastno mesto, kjer se prepletajo zgodovina, kultura, izobraževanje in gospodarstvo. Zaradi svoje lege, pristanišča ter kulturne ponudbe ostaja eno najpomembnejših urbanih središč v severni Grčiji in širši regiji Makedonije.

Zgodovina

Solun je ustanovil makedonski kralj Kasander, prijatelj Aleksandra Velikega, v četrtem stoletju pred našim štetjem.Mesto je poimenoval po sestri Aleksandra Velikega, princesi Tesaloniki, kar v grščini pomeni zmaga nad Tesalijo.

Od pozne antike do poznega srednjega veka (330-1430) je bilo drugo najpomembnejše mesto Bizantinskega cesarstva. Solun se je nato soočil s številnimi vpadi sovražnikov, kot so Avarovci, Bolgari in drugi. Leta 1204 so Solun osvojili križarji in ustanovili Solunsko kraljestvo. Kasneje so ga osvobodili Bizantinci in ga nato prodali Beneški republiki, leta 1430 pa ga je osvojilo Osmansko cesarstvo.

Solun je bil približno 500 let del Osmanskega cesarstva, leta 1912 pa je postal del Grčije, ko je ta po balkanskih vojnah dobila Makedonijo. Tu so živeli ali se rodili številni znani ljudje, kot so rimski državnik in filozof Ciceron, številni svetniki, kot sta Ciril in Metod, ki sta izumila cirilico, in sveti Demetrij, ki je zavetnik mesta, ter številni politiki, kot je ustanovitelj sodobne Turčije Mustafa Kemal Atatürk. Večino mesta je leta 1917 popolnoma uničil velik požar, obnovili pa so ga v dvajsetih letih 20. stoletja. Solun je bil med 1. svetovno vojno mesto solunske in makedonske fronte, ki so jo sestavljale francoska, srbska, angleška, italijanska in ruska divizija. Ta fronta je bila leta 1918 ključna za zmago antante nad Bolgarijo in Avstrijo. Pozneje jo je med drugo svetovno vojno med grško invazijo zasedla nacistična Nemčija.

Središče Soluna

Vprašanja in odgovori

V: Koliko prebivalcev ima Solun?

V: Kje se nahaja Solun?

V: Kakšno podnebje je v Solunu?

V: Koliko padavin pade v Solunu?

V: Ali v Solunu sneži?

Išči po črki