Mustafa Kemal Atatürk: ustanovitelj sekularne Republike Turčije (1881–1938)
Mustafa Kemal Atatürk (1881–1938): ustanovitelj sekularne Republike Turčije, vojaški vodja in reformator, ki je preobrazil nacijo v moderno, zahodno usmerjeno državo.
Kemal Atatürk (oziroma Kamâl Atatürk, do leta 1934 Mustafa Kemal Paša, običajno imenovan Mustafa Kemal Atatürk; 1881 – 10. november 1938) je bil turški feldmaršal in državnik, ki je od leta 1923 do svoje smrti leta 1938 postal prvi turški predsednik. Znan je kot voditelj, ki je svoje ljudstvo osvobodil izpod nadzora drugih držav, pozneje pa je začel obsežne spremembe, s katerimi je bila ustanovljena turška nacionalna država, ki je temeljila na socialnem in gospodarskem nacionalizmu, bolj sodobna in podobna zahodni civilizaciji, predvsem Franciji (kot je francoski model sekularizma, imenovan laïcité). Njegova politika, znana kot kemalizem, je usmerila Turčijo k hitri modernizaciji, državni centralizaciji in utrditvi sekularne oblasti.
Mustafa Kemal Atatürk se je leta 1881 rodil z imenom Mustafa. Rodil se je v Solunu v Makedoniji (danes Solun, Grčija). Salonika je bila takrat del Osmanskega cesarstva. Kot šolar je prevzel ime Kemal, kot predsednik pa Atatürk (kar pomeni oče Turek). Njegovemu očetu je bilo ime Ali Rıza Efendi. Njegovi materi je bilo ime Zübeyde Hanım. Imel je tudi sestro, ki ji je bilo ime Makbule (Atadan). Postal je vojaški častnik in najuspešnejši generalni častnik cesarstva v prvi svetovni vojni, ko se je boril na Gallipoliju. Njegova vojaška kariera mu je prinesla ugled in vpliv, ki ju je pozneje izkoristil za politično preobrazbo države.
Ko je po vojni propadlo Osmanskocesarstvo, je Atatürk organiziral nacionalistično gibanje, ki je ustvarilo novo, sekularno Republiko Turčijo. To je pomenilo, da vlade države niso več vodili dedni ali verski voditelji. Obiskovalci Turčije so pogosto presenečeni nad pomenom, ki ga ima Atatürk v današnji Turčiji. Njegove reforme so bile temeljne in pogosto radikalne: zrušile so stare institucije in uvedle nove zakonodajne, izobraževalne in kulturne norme, ki so Turčijo približale zahodnim državam.
Le malo držav ima takšno osebo v svoji zgodovini. Bil je uspešen vojaški poveljnik, pozneje pa je vzpostavil demokratično ustavo in uvedel spremembe, s katerimi je Turčija postala nova in razvijajoča se država. Navdihnil je številne poznejše voditelje, kot so Habib Bourguiba, Gamal Abdel Nasser, Sukarno in Mohammad Ali Jinnah. Njegov vpliv se je razširil tudi preko meja in ostaja predmet študija v zgodovini in politologiji.
Njegovih šest načel še danes služi kot smerokaz za vzpostavitev demokratične vlade:
- Republikanski princip (odprava monarhije in vzpostavitev državne oblasti, ki izhaja iz volje ljudstva).
- Nacionalizem (krepitev nacionalne identitete in enotnosti turškega naroda).
- Populizem (osredotočenost na splošno dobro in vključenost državljanov v državno življenje).
- Sekularizem (ločitev verskih institucij od državnih in zakonskih zadev; laïcité).
- Etatizem (državno vodena industrializacija in ekonomska politika, ki je podpirala modernizacijo gospodarstva).
- Reformizem (Inkılâpçılık) (kontinuirane družbene in pravne reforme, usmerjene v modernizacijo in izobraževanje).
Glavne reforme in spremembe
Atatürk je izvedel širok spekter reform, ki so preoblikovale družbo in državno upravo:
- Politika in ustavna ureditev: Aboliral je kalifat (1924) in odpravil verske sodne organe ter uvedel sekularno pravo. Sprejela se je nova ustava in bila okrepljena državno centralizacija ter sistem institucij sodobne republike.
- Pravni sistem: Namesto šeriatskega prava je bila uvedena civilna zakonodaja, predvsem na osnovi švicarskega civilnega prava (1926), kar je prineslo enake pravice pri nekaterih osebnih zadevah in družinskem pravu.
- Izobraževanje in jezik: Vpeljava državnih šol in obvezno osnovno izobraževanje sta bila ključna. Jezikovna reforma (1928) je nadomestila arabsko pisavo s latinično abecedo, kar je pospešilo pismenost in modernizacijo komunikacije. Ustanovljeni sta bili Turška jezikoslovna zveza in Turška zgodovinska zveza za razvoj nacionalne zavesti in raziskav.
- Pravice žensk: Atatürk je aktivno podprl pravice žensk; ženske so dobile volilno pravico za volitve v lokalne organe (1930) in za parlament (1934). Sprejeli so tudi reforme, ki so omogočile enakopravnost v zakonskih razmerjih in dostop do javnih poklicev.
- Sekularna ureditev javnega življenja: Odprava tradicionalnih verskih oblačil (npr. prepoved fez-a) in spodbujanje zahodnega sloga oblačenja sta bila del širših prizadevanj za sekularizacijo javne sfere. Verske šole so bile nadomeščene s sekularnim sistemom izobraževanja.
- Gospodarska politika: Prevladujoč princip etatizma je pomenil močnejšo vlogo države v industrijskem razvoju, gradnji infrastrukture, ustanavljanju državnih podjetij in spodbujanju modernizacije kmetijstva.
- Zunanja politika: Atatürkova zunanja politika je temeljila na pravilu »mir doma, mir v svetu« (turško: «Yurtta sulh, cihanda sulh»), usmerjena v ohranjanje neodvisnosti, stabilnosti in dobrih odnosov s sosedi ter izogibanje imperialnim konfliktom.
Smrt in zapuščina
Atatürk je umrl 10. novembra 1938 v Istanbulu. Njegova smrt je sprožila množične žalne prireditve v Turčiji in močan vpliv na družbeno zavest. Njegove posmrtne ostanke so kasneje prenesli v Anıtkabir v Ankari, velik spomenik in mausolej zgrajen med letoma 1944 in 1953, ki je postal simbol njegovega pomena za moderno Turčijo.
Njegova zapuščina je dvorezen meč: z ene strani je ustvaril stabilno in modernizirano državo z močno nacionalno identiteto, z druge pa so nekatere njegove metode centralizacije in nadzora nad politiko ter kulturo sprožile kritike glede avtoritarnih potez. Kljub temu ostaja Atatürk v očeh mnogih Turkov narodna ikona, njegovi portreti in citati so še vedno razširjeni v javnem prostoru, njegove ideje pa so zapisane v turški politični in kulturni tradiciji.
Pomen danes
V sodobni Turčiji je pomen Atatürka še vedno velik: njegovo ime, simbolika in spomeniki so del nacionalne identitete, njegovo učenje pa še naprej vpliva na javno politiko, izobraževanje in spominsko kulturo. V mednarodnem pogledu je Atatürk pogosto naveden kot primer državnika, ki je z odločnimi reformami preoblikoval razmeroma tradicionalno družbo v sekularno, državotvorno in modernizirano državo.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Kemal Atatürk?
O: Kemal Atatürk je bil turški maršal in državnik, ki je bil prvi predsednik Turčije od leta 1923 do svoje smrti leta 1938. Znan je kot voditelj, ki je svoje ljudstvo osvobodil izpod nadzora drugih držav in nato začel spremembe, s katerimi je bila ustanovljena turška nacionalna država, ki temelji na socialnem in gospodarskem nacionalizmu, sodobnejši in podobni zahodni civilizaciji.
V: Kakšno je bilo Mustafovo rojstno in očetovo ime?
O: Mustafovo rojstno ime je bilo do leta 1934 Mustafa Kemal Paša, ime njegovega očeta pa Ali Rıza Efendi.
V: Od kod mu ime Kemal?
O: Ime "Kemal" je prevzel kot šolar.
V: Katere spremembe je uvedel Atatürk?
O: Atatürk je uvedel spremembe, ki so Turčijo usmerile na pot novega in razvijajočega se naroda, na primer vzpostavitev unitarne republike na podlagi ustave in uvedba sekularizma, imenovanega laičnost.
V: Kako so se obiskovalci Turčije pogosto odzivali na Atatürka?
O: Obiskovalci Turčije so pogosto presenečeni nad pomenom, ki ga Turčija pripisuje Atatürku, saj ima le malo držav tako vplivno osebo v svoji zgodovini.
V: Kdo so bili nekateri voditelji, ki jih je navdihnil Atatürk?
O: Med voditelji, ki jih je navdihnil Atatürk, so Amānullāh Khān, Reza Shah Pahlavi, Adolf Hitler, Habib Bourguiba, Gamal Abdel Nasser, Sukarno, Muhammad Ali Jinnah in John F. Kennedy.
V: Za kaj se danes uporablja Ataturkovih šest načel?
O: Danes Ataturkovih šest načel služi kot smerokazi za vzpostavitev demokratične vlade.
Iskati