Gamal Abdel Nasser (1918–1970) — egiptovski predsednik in vodja panarabizma

Gamal Abdel Nasser Hussein (15. januar 1918 – 28. september 1970) je bil drugi predsednik Egipta od leta 1956 do svoje smrti. Skupaj s prvim predsednikom Mohamedom Naguibom je vodil egiptovsko revolucijo leta 1952, ki je strmoglavila monarhijo v Egiptu in Sudanu ter prinesla novo obdobje sprememb v Egiptu. Zaradi teh sprememb je Egipt postal bolj socialistična in sodobna država. Leta 1954 je Naguib odstopil s položaja, državo pa je od tedaj vse bolj dejavno vodil Naser, ki je leta 1956 postal predsednik. Spodbujal je panarabski nacionalizem, vključno z unijo s Sirijo, ki pa ni trajala dolgo.

Zgodnje življenje in vojaška pot

Nasser se je rodil v skromni družini in se izučil na vojaški akademiji v Kairu. Kot mladi častnik je bil med tistimi, ki so se leta 1948 znašli v Palestini med arabsko–izraelskim spopadom; izkušnje iz teh let so močno vplivale na njegovo politično prepričanje. V vojski je sodeloval pri ustanovitvi tajne skupine »Svobodni častniki« (Free Officers), ki je načrtovala in izvedla revolucijo leta 1952.

Prevzem oblasti in konsolidacija

Po letu 1952 je Nasser počasi krepil svoj vpliv in postopoma omejeval moč političnih nasprotnikov, vključno z islamističnimi skupinami in staro elito. Po poskusu atentata na njega leta 1954 in po odhodu Naguiba je Nasser utrdil oblast. Leta 1956 je bil izvoljen za predsednika v plebiscitu, nato pa je s svojo politiko gradil javno podporo preko nacionalističnih govorov, reform in državnega nadzora nad gospodarstvom.

Notranja politika in gospodarske reforme

Pod Nasserjevo oblastjo so bile uvedene velike reforme:

• Agrarne reforme: razdelitev velikih posestev, da bi zmanjšali moč fevdalne elite in povečali število malih kmetov;
• Nacionalizacija: država je prevzela nadzor nad številnimi industrijami in podjetji, kar je vključevalo tudi znatno širitev državnih podjetij;
• Socialne politike: širitve javnega izobraževanja, zdravstvenih storitev ter znižanje brezposelnosti z industrializacijo;
• Enopartijski sistem: leta 1962 je bila ustanovljena Arab Socialist Union kot edina zakonita politična organizacija, kar je zmanjšalo politično pluralnost;
• Infrastrukturni projekti: eden najpomembnejših je bil gradbeni projekt visokega nasipa Asuan (Aswan High Dam), ki je kasneje omogočil večjo elektrifikacijo in kontroliran dotok Nila.

Reforme so povečale mobilnost in izobraženost, a hkrati ustvarile tudi birokratske težave in rast državne kontrole ter netoleranco do političnih nasprotnikov.

Zunanja politika: panarabizem, neuvrščenost in Suez

Nasser je postal simbol arabske enotnosti in protikolonialnega boja. Pod njegovim vodstvom je Egipt nacionaliziral Sueški prekop leta 1956, kar je sprožilo vojno s Francijo, Veliko Britanijo in Izraelom (Sueska kriza). Kljub vojaškemu pritisku so tuje sile pod vplivom ZDA in Sovjetske zveze, ter ob posredovanju Združenih narodov, umaknile svoje sile, kar je Naserju prineslo veliko mednarodno podporo in okrepljen ugled v arabskem svetu.

Nasser je bil ključna osebnost pri ustanovitvi gibanja neuvrščenih skupaj z voditelji, kot so indijski premier Jawaharlal Nehru, jugoslovanski Josip Broz Tito in jugoslovanski voditelji, ter je iskal zunanjo politiko, ki bi bila neodvisna od hladnoročnega spopada med Zahodom in Vzhodom. Hkrati je spodbujal idejo arabske enotnosti, ki je dobila institucionalni izraz v združitvi z Sirijo (Ujedinjena Arabska Republika) leta 1958, a je ta zveza razpadla leta 1961.

Vojaški spori in šok šestdnevne vojne

Nasser je med letoma 1956 in 1967 utrdil vojaške zmogljivosti, a so napetosti z Izraelom in regionalne koalicije ostale visoke. Leta 1967 je prišlo do šestdnevne vojne, v kateri je izraelska vojska hitro porazila egiptovske, jordanske in sirske sile. Ta poraz je močno prizadel Nasserjev ugled in panarabsko gibanje nasploh; kljub temu je ostal pomembna figura arabske politike.

Smrt in zapuščina

Nasser je umrl 28. septembra 1970. Njegov pogreb je bil množičen in čustven dogodek po vsem arabskem svetu. Zapuščina Gamala Abdel Nassera je mešana: po eni strani ga mnogi slavijo kot simbol boja proti imperializmu, za arabsko dostojanstvo in neodvisnost; po drugi strani ga kritiki opozarjajo na avtoritarno vladavino, cenzuro, pomanjkanje političnih svoboščin in posledice vojaških porazov.

Zaključek

Nasser velja za eno najpomembnejših političnih osebnosti v sodobni arabski zgodovini in politiki. Pod njegovim vodstvom je Egipt nacionaliziral Sueški prekop in številne druge industrije ter postal pomemben pri ustavljanju imperializma v arabskem svetu in Afriki. Pomemben je bil tudi pri ustanovitvi gibanja neuvrščenih. Naserjeva različica panarabizma, ki se pogosto imenuje "naserizem", je bila v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja zelo priljubljena v arabskem svetu. Tudi potem, ko je izraelska zmaga nad arabskimi vojskami v šestdnevni vojni škodovala temu, kako ga je javnost videla, mnogi Arabci Nasserja še vedno vidijo kot simbol arabskega dostojanstva in svobode.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Gamal Abdel Nasser Husein?

V: Kaj je storil za spremembe v Egiptu?

V: Kako dolgo je trajala njegova zveza s Sirijo?

V: Kaj je Nasserizem?

V: Katere pomembne industrije je nacionaliziral?

V: Kako Arabci od takrat gledajo na njegovo zapuščino?

Išči po črki