Gibanje neuvrščenih (NAM): definicija, zgodovina, cilji in članice

Gibanje neuvrščenih (NAM): definicija, zgodovina, cilji in članice — vloga pri ohranjanju neodvisnosti, suverenosti, boju proti kolonializmu in vplivu na globalno politiko.

Gibanje neuvrščenih (NAM) je mednarodnaorganizacija (skupina držav), ki se ne želi uradno povezati z nobenim blokom velikih sil (skupino držav) ali se mu upreti. Leta 2018 je imelo gibanje 125 članic in 25 držav opazovalk.

Skupina je bila ustanovljena leta 1961 v Beogradu. Ustanovili so jo jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, prvi indijski predsednik vlade Jawaharlal Nehru, drugi egiptovski predsednik Gamal Abdel Nasser, prvi predsednik Gane Kwame Nkrumah in prvi predsednik Indonezije Sukarno. Vseh pet voditeljev je menilo, da države v razvoju v hladni vojni ne bi smele pomagati niti zahodnemu niti vzhodnemu bloku. Menili so tudi, da države v razvoju ne bi smele biti kapitalistične ali komunistične, ampak bi morale poskušati najti drugačen način pomoči svojim ljudem.

V Havanski deklaraciji iz leta 1979 je bilo zapisano, da je namen organizacije pomagati državam ohranjati "nacionalno neodvisnost, suverenost, ozemeljsko celovitost in varnost neuvrščenih držav" v njihovem "boju proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu in vsem oblikam tuje agresije, okupacije, nadvlade, vmešavanja ali hegemonije, pa tudi proti politiki velikih sil in blokov". To pomeni, da so želeli upravljati svoje države, ne da bi jim glavne kapitalistične sile ali velike socialistične države narekovale, kako naj to počnejo.

Države gibanja neuvrščenih predstavljajo skoraj dve tretjini članic Združenih narodov in 55 % svetovnega prebivalstva.

Kratek zgodovinski pregled

Ideja neuvrščenosti se je začela oblikovati že pred uradno ustanovitvijo gibanja. Pomembni začetni impulzi so bili po vojni nastajajoče države v Afriki in Aziji ter Konferenca azijsko-afriškega sodelovanja v Bandungu (1955), kjer so se pojavile prve skupne zahteve po enakopravnosti, suverenosti in koncu kolonializma. Leta 1961 so v Beogradu formalno sklenili organizacijo, ki je v času hladne vojne ponujala tretjo pot med zahodnim in vzhodnim blokom.

Temeljna načela in cilji

• Neuvrščenost: nevmešavanje v vojaške zavezništva velikih sil in ohranjanje vojaške nevtralnosti na mednarodni sceni.
• Suverenost in ozemeljska celovitost: zaščita pravice držav do samostojnega odločanja brez zunanjega pritiska ali intervencij.
• Boju proti kolonializmu in neokolonializmu: podpora dekolonizaciji in enakopravnim mednarodnim odnosom.
• Gospodarska in socialna pravičnost: spodbujanje sodelovanja med državami v razvoju (South–South cooperation) in zahteve po reformah svetovnih finančnih institucij.

Organizacija in način dela

Gibanje nima strogih centralnih institucij, kot jih imajo nekatere druge mednarodne organizacije. Deluje prek vrhovnih srečanj (vrhov NAM), ministrskih konferenc ter delovnih skupin in koordinatorstev. Pogosto se uporablja sistem "troika" (iztekajoči se predsednik, sedanji in prihajajoči) za vodenje agende med vrhovi. Srečanja so priložnost za sprejem skupnih izjav, koordinacijo glasov v mednarodnih telesih ter za bilateralne pogovore med članicami.

Glavne dejavnosti in vpliv

V prvi polovici obdobja hladne vojne je NAM imel velik politični vpliv: podpiral je dekolonizacijske gibanja, bil glas proti apartheidu v Južni Afriki in se zavzemal za ekonomsko pravičnejši svetovni red. Po koncu hladne vojne se je gibanje soočilo z izzivom redefiniranja svoje vloge, vendar je ostalo pomembno kot forum držav v razvoju za usklajevanje stališč glede trgovine, razvoja, okoljskih vprašanj in reform mednarodnih institucij.

Izzivi in kritike

Gibanje se pogosto sooča z naslednjimi težavami:

• Velika raznolikost članic vodi v nasprotujoče si interese in težave pri oblikovanju enotne politike.
• Nekatere države članice so s časom gradile bližje vezi z velikimi silami, kar zmanjšuje dejansko neuvrščenost v praksi.
• Kritiki opozarjajo, da so skupna stališča pogosto neobvezujoča deklaracije brez načrtov za učinkovito uresničevanje.

Sodobna vloga in pomen

Danes NAM ostaja pomemben politični glas držav globalnega juga. Obravnava sodobne izzive, kot so podnebne spremembe, neenakost pri dostopu do cepiv in zdravil, dolgoročna gospodarska odvisnost, digitalna neenakost in potreba po reformi globalnih finančnih institucij. Gibanje spodbuja South–South sodelovanje in koordinacijo v mednarodnih organizacijah, denimo pri glasovanjih v Združenih narodih.

Zaključek

Gibanje neuvrščenih je nastalo kot odgovor na svet, razdeljen med dve veliki sili, in je članicam ponudilo prostor za enoten nastop v boju za suverenost, razvoj in pravičnejši mednarodni red. Čeprav se je njegova vloga in učinkovitost spreminjala skozi čas, ostaja dragocen forum za države v razvoju, ki iščejo skupne rešitve za globalne izzive in bolj uravnotežen mednarodni sistem.

Člani

Polnopravni člani

1.  Afganistan
2.  Alžirija
3.  Angola
4.  Antigva in Barbuda
5.  Azerbajdžan
6.  Bahami
7.  Bahrajn
8.  Bangladeš
9.  Barbados
10.  Belorusija
11.  Belize
12.  Benin
13.  Butan
14.  Bolivija
15.  Bosna in Hercegovina
16.  Bocvana
17.  Brazilija
18.  Brunej Darussalam
19.  Burkina Faso
20.  Burundi
21.  Zelenortski otoki
22.  Kambodža
23.  Kamerun
24.  Srednjeafriška republika
25.  Chad
26.  Čile
27.  Kolumbija
28.  Komori
29.  Kongo
30.  Kuba
31.  Kostarika
32.  Demokratična republika Kongo
33.  Džibuti
34.  Dominika
35.  Dominikanska republika
36.  Ekvador
37.  Egipt
38.  Ekvatorialna Gvineja
39.  Eritreja
40.  Eswatini
41.  Etiopija
42.  Fidži
43.  Gabon
44.  Gambija
45.  Gana
46.  Grenada
47.  Gvatemala
48.  Gvineja
49.  Gvineja Bissau
50.  Gvajana
51.  Haiti
52.  Honduras
53.  Indija
54.  Indonezija
55.  Iran
56.  Irak
57.  Slonokoščena obala
58.  Jamajka
59.  Jordan
60.  Kenija
61.  Kuvajt
62.  Laos
63.  Libanon
64.  Lesoto
65.  Liberija
66.  Libija
67.  Madagaskar
68.  Malavi
69.  Malezija
70.  Maldivi
71.  Mali
72.  Mavretanija
73.  Mauritius
74.  Mongolija
75.  Maroko
76.  Mozambik
77.  Mjanmar
78.  Namibija
79.    Nepal
80.  Nikaragva
81.  Niger
82.  Nigerija
83.  Severna Koreja
84.  Oman
85.  Pakistan
86.  Palestina
87.  Panama
88.  Papua Nova Gvineja
89.  Paragvaj
90.  Peru
91.  Filipini
92.  Katar
93.  Ruanda
94.  Sveti Krištof in Nevis
95.  Sveta Lucija
96.  Saint Vincent in Grenadine
97.  Sao Tome in Principe
98.  Savdska Arabija
99.  Senegal
100.  Sejšeli
101.  Sierra Leone
102.  Singapur
103.  Somalija
104.  Južna Afrika
105.  Južni Sudan
106.  Šrilanka
107.  Sudan
108.  Surinam
109.  Sirija
110.  Tanzanija
111.  Tajska
112.  Vzhodni Timor
113.  Togo
114.  Trinidad in Tobago
115.  Tunizija
116.  Turkmenistan
117.  Uganda
118.  Združeni arabski emirati
119.  Uzbekistan
120.  Vanuatu
121.  Venezuela
122.  Vietnam
123.  Jemen
124.  Zambija
125.  Zimbabve

Nekdanji člani

1.  Ciper Ciper je ustanovna članica NAM, ki pa je leta 2004 skupaj z Malto prenehala s članstvom, dokler ni postala članica Evropske unije.
2.  Malta Malta se je Gibanju neuvrščenih uradno pridružila leta 1974, leta 2004 pa je Malta skupaj s Ciprom prenehala s članstvom, dokler ni postala članica Evropske unije.
3.  Poljska Poljska se je Gibanju neuvrščenih uradno pridružila leta 1989, leta 2004 pa je skupaj s Ciprom in Malto prekinila članstvo, dokler ni postala članica Evropske unije.
4.  Jugoslavija Jugoslavija je ustanovna članica NAM. Jugoslovanska prestolnica Beograd je rojstni kraj NAM. Jugoslavija je bila gostiteljica vrhov NAM med letoma 1961 in 1964 ter 1989 in 1992. Iz Gibanja neuvrščenih je izstopila leta 1992 skupaj s svojim razpustom. Bosna in Hercegovina je edini del nekdanje Jugoslavije, ki se je trenutno pridružil Gibanju neuvrščenih.
5.  Ukrajina (ukinjen status opazovalca)

Opazovalci

Status opazovalca imajo naslednje države in organizacije:

1.  Albanija
2.  Argentina
3.  Armenija
4.  Salvador
5.  Izrael
6.  Kazahstan
7.  Kiribati
8.  Kirgizija
9.  Makedonija
10.  Marshallovi otoki
11.  Mehika
12.  Mikronezija
13.  Črna gora
14.  Nauru
15.  Palau
16.  Samoa
17.  Srbija
18.  Južna Koreja
19.  Salomonovi otoki
20.  Tadžikistan
21.  Tonga
22.  Tuvalu
23.  Urugvaj
24.  Ukrajina
25.   Vatikan

 

Države članice Gibanja neuvrščenih (2018). Svetlo modre države imajo status opazovalke.

Člani

Polnopravni člani

1.  Afganistan
2.  Alžirija
3.  Angola
4.  Antigva in Barbuda
5.  Azerbajdžan
6.  Bahami
7.  Bahrajn
8.  Bangladeš
9.  Barbados
10.  Belorusija
11.  Belize
12.  Benin
13.  Butan
14.  Bolivija
15.  Bosna in Hercegovina
16.  Bocvana
17.  Brunej Darussalam
18.  Burkina Faso
19.  Burundi
20.  Zelenortski otoki
21.  Kambodža
22.  Kamerun
23.  Srednjeafriška republika
24.  Chad
25.  Čile
26.  Kolumbija
27.  Komori
28.  Kongo
29.  Kuba
30.  Kostarika
31.  Demokratična republika Kongo
32.  Džibuti
33.  Dominika
34.  Dominikanska republika
35.  Ekvador
36.  Egipt
37.  Ekvatorialna Gvineja
38.  Eritreja
39.  Eswatini
40.  Etiopija
41.  Fidži
42.  Gabon
43.  Gambija
44.  Gana
45.  Grenada
46.  Gvatemala
47.  Gvineja
48.  Gvineja Bissau
49.  Gvajana
50.  Haiti
51.  Honduras
52.  Indija
53.  Indonezija
54.  Iran
55.  Irak
56.  Slonokoščena obala
57.  Jamajka
58.  Jordan
59.  Kenija
60.  Kuvajt
61.  Laos
62.  Libanon
63.  Lesoto
64.  Liberija
65.  Libija
66.  Madagaskar
67.  Malavi
68.  Malezija
69.  Maldivi
70.  Mali
71.  Mavretanija
72.  Mauritius
73.  Mongolija
74.  Maroko
75.  Mozambik
76.  Mjanmar
77.  Namibija
78.    Nepal
79.  Nikaragva
80.  Niger
81.  Nigerija
82.  Severna Koreja
83.  Oman
84.  Pakistan
85.  Palestina
86.  Panama
87.  Papua Nova Gvineja
88.  Paragvaj
89.  Peru
90.  Filipini
91.  Katar
92.  Ruanda
93.  Sveti Krištof in Nevis
94.  Sveta Lucija
95.  Saint Vincent in Grenadine
96.  Sao Tome in Principe
97.  Savdska Arabija
98.  Senegal
99.  Sejšeli
100.  Sierra Leone
101.  Singapur
102.  Somalija
103.  Južna Afrika
104.  Južni Sudan
105.  Šrilanka
106.  Sudan
107.  Surinam
108.  Sirija
109.  Tanzanija
110.  Tajska
111.  Vzhodni Timor
112.  Togo
113.  Trinidad in Tobago
114.  Tunizija
115.  Turkmenistan
116.  Uganda
117.  Združeni arabski emirati
118.  Uzbekistan
119.  Vanuatu
120.  Venezuela
121.  Vietnam
122.  Jemen
123.  Zambija
124.  Zimbabve

Nekdanji člani

1.  Ciper Ciper je ustanovna članica NAM, ki pa je leta 2004 skupaj z Malto prenehala s članstvom, dokler ni postala članica Evropske unije.
2.  Malta Malta se je Gibanju neuvrščenih uradno pridružila leta 1974, leta 2004 pa je Malta skupaj s Ciprom prenehala s članstvom, dokler ni postala članica Evropske unije.
3.  Poljska Poljska se je Gibanju neuvrščenih uradno pridružila leta 1989, leta 2004 pa je skupaj s Ciprom in Malto prekinila članstvo, dokler ni postala članica Evropske unije.
4.  Jugoslavija Jugoslavija je ustanovna članica NAM. Jugoslovanska prestolnica Beograd je rojstni kraj NAM. Jugoslavija je bila gostiteljica vrhov NAM med letoma 1961 in 1964 ter 1989 in 1992. Iz Gibanja neuvrščenih je izstopila leta 1992 skupaj s svojim razpustom. Bosna in Hercegovina je edini del nekdanje Jugoslavije, ki se je trenutno pridružil Gibanju neuvrščenih.
5.  Ukrajina (ukinjen status opazovalca)

Opazovalci

Status opazovalca imajo naslednje države in organizacije:

1.  Albanija
2.  Argentina
3.  Armenija
4.  Brazilija
5.  Salvador
6.  Izrael
7.  Kazahstan
8.  Kiribati
9.  Kirgizija
10.  Makedonija
11.  Marshallovi otoki
12.  Mehika
13.  Mikronezija
14.  Črna gora
15.  Nauru
16.  Palau
17.  Samoa
18.  Srbija
19.  Južna Koreja
20.  Salomonovi otoki
21.  Tadžikistan
22.  Tonga
23.  Tuvalu
24.  Urugvaj
25.  Ukrajina
26.   Vatikan

 

Države članice Gibanja neuvrščenih (2018). Svetlo modre države imajo status opazovalke.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je gibanje neuvrščenih?

V: Kdaj se je gibanje začelo?

V: Kdo je bilo pet voditeljev, ki so ustanovili gibanje?

V: Kaj je teh pet voditeljev menilo o državah v razvoju?

V: Kaj je navedeno v Havanski deklaraciji iz leta 1979?

V: Koliko članov ima NAM danes?

V: Koliko prebivalcev danes predstavlja združenje NAM?

Išči po črki