Fidel Alejandro Castro Ruz ("audio") (13. avgust 1926 - 25. november 2016) je bil kubanski revolucionar in politik. Med letoma 1959 in 1976 je bil kubanski predsednik vlade, med letoma 1976 in 2008 pa predsednik države. Poleti 2006 je med okrevanjem po operaciji začasno predal oblast svojemu bratu Raulu Castru. Dne 19. februarja 2008 je napovedal, da se ne bo vrnil na oblast. Na oblasti je bil 49 let.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Fidel Castro se je rodil 13. avgusta 1926 v provincialnem mestu Birán na vzhodu Kube. Njegov oče je bil bogat plantažnik, mati pa prihaja iz manj premožne družine. Castro je študiral pravo na Univerzi v Havani, kjer se je vključil v študentsko politiko in razvijal antikolonialne ter nacionalistične poglede. V tistem obdobju je spoznal številne sodelavce in si nabral izkušnje, ki so pozneje vplivale na njegovo revolucionarno dejanje.

Revolucija in prevzem oblasti

V 1950-ih je Castro vodil oboroženo upiranje proti diktatorju Fulgenciu Batisti. Znani dogodki vključujejo neuspešni napad na vojašnico Moncada (1953), izgonsko obdobje v Mehiki, vkrcanje na ladjo Granma (1956) ter partizansko vojskovanje v gorah Sierra Maestra. Skupaj s sodelavci, med katerimi je bil tudi Ernesto "Che" Guevara, je Castro pridobil podporo prebivalstva in vojske, kar je leta 1959 privedlo do padca Batistine oblasti in vladavine revolucionarne vlade.

Ureditev države in ključne reforme

Po prevzemu oblasti je Castro vodil preobrazbo kubanskega družbenega in gospodarskega sistema. Med najpomembnejšimi ukrepi so bili:

  • Agrarna reforma (1959–1960): nacionalizacija velikih kmetijskih zemljišč in prerazporeditev zemljišč med kmete.
  • Nationalizacije industrije in tujih podjetij, predvsem ameriških lastnikov, kar je poslabšalo odnose z ZDA.
  • Vzpostavitev enopartijskega sistema in kasneje ustanovitev Komunistične partije Kube (sredina 1960‑ih), s čimer se je država usmerila v socialistični model.
  • Družbene programe – množične kampanje za pismenost (1961), brezplačno javno zdravstvo, šolstvo in razširitev socialnih storitev, ki so znatno dvignile nivo osnovnih storitev za prebivalstvo.

Mednarodni odnosi in hladna vojna

Castrovo preusmerjanje k socializmu je Kubčani približalo Sovjetski zvezi. To zavezništvo je imelo velike posledice:

  • Invazija v Zalivu svinj (Bay of Pigs) aprila 1961, ki so jo izvedli kubanski izgnanci podprti z ZDA; invazija se je končala z neuspehom in okrepljeno Castrovo oblastjo.
  • Raketiška kriza oktobra 1962, ko je Sovjetska zveza nameravala postaviti jedrske rakete na Kubi – dogodek je skoraj privedel do vojne med ZDA in SZ, vendar se je končal z diplomatskim dogovorom.
  • Ekonomsko in vojaško zavezništvo s Sovjetsko zvezo je Kubi zagotavljalo subvencije in trge, kar je državo podpiralo vse do razpada SZ v začetku 1990‑ih.

Notranja politika in kritike

Režim pod Castrom je hkrati uvajal socialne programe in utrjeval politični nadzor. Kritike in opozicija so izpostavile:

    Omejevanje političnih svoboščin: prepoved politične konkurence, cenzura medijev in nadzor javnega življenja.
  • Preganjanje disidentov in zapiranje političnih nasprotnikov; organizacije za človekove pravice so večkrat opozorile na kršitve.
  • Gospodarske težave, še posebej po razpadu Sovjetske zveze, ko je Kubo prizadel hudo gospodarsko pomanjkanje (t. i. "Posebno obdobje" – Special Period).

Gospodarstvo in družbeni učinki

Castrova politika je prinesla izboljšave v pismenosti, zdravju in osnovnih socialnih storitvah, vendar je tudi omejila gospodarsko svobodo in vzpostavila centralno načrtovano gospodarstvo, odvisno od zunanjih partnerjev. Po koncu sovjetske pomoči so bile razmere težke: pomanjkanje hrane, energetike in padanje življenjskega standarda. V poznejših letih so se pojavili omejeni tržni popravki in dovoljenja za zasebno podjetništvo, še posebej pod vodstvom Raúla Castra.

Odstop, poznejša leta in smrt

Poleti 2006 je Castro med okrevanjem po operaciji začasno predal oblast bratu Raulu Castru. Dne 19. februarja 2008 je uradno napovedal, da se ne bo vrnil na oblast, Raúl pa je bil pozneje izvoljen za predsednika Kube. Fidel je ostal vplivna figura v državi kot vodja revolucije in svetovalec, a brez formalne izvršne moči. Umrl je 25. novembra 2016 v 90. letu starosti.

Zapustitev in dediščina

Ocena Fidelove vladavine ostaja močno deljena:

  • Za privržence je simbol boja proti imperializmu, branilec socialnih pravic, ki je Kubi zagotovil izobraževanje, zdravstvo in družbeno pravičnost.
  • Za kritike je bil avtoritaren voditelj, odgovoren za kršitve človekovih pravic, politično represijo in ekonomsko zastoj.

Fidel Castro je neizbrisno zaznamoval sodobno zgodovino Latinske Amerike in hladne vojne. Njegov vpliv na kubansko družbo in mednarodno politiko ostaja predmet številnih študij, razprav in različnih interpretacij.