Človekove pravice

Zgodovina

Ideja o človekovih pravicah izvira iz idej, ki jih najdemo v religiji in filozofiji v Zahodni Evropi. Sodobna zahodna ideja o človekovih pravicah se je začela v evropskem razsvetljenstvu. V 16. stoletju so nekateri ljudje začeli predlagati, da ima vsakdo versko in politično pravico do izbire vere in voditeljev. Takšno razmišljanje je bilo pomembno v angleški državljanski vojni. Po vojni je filozof John Locke trdil, da bi ljudje morali imeti te pravice; bil je eden prvih, ki jih je poimenoval "človekove pravice". Te ideje so bile pomembne tudi v ameriški in francoski revoluciji v 18. stoletju.

V 19. stoletju je bil John Stuart Mill pomemben filozof, ki je prav tako razmišljal o človekovih pravicah. Trdil je, da bi morali imeti ljudje možnost nadzora nad svojim telesom in umom. Govoril je o treh posebnih idejah:

• svoboda govora
• svoboda zbiranja
• svoboda, da oseba počne, kar želi, če to ne škoduje drugim (tudi če drugi mislijo, da je to slabo).

Hegel je bil filozof, ki je govoril o ideji svobodne volje. Govoril je tudi o tem, kaj naredi človeka svobodnega: da mora imeti človek določene odnose z drugimi ljudmi, da bi imel resnično svobodo. Oseba mora biti sposobna:

• lastna lastnina
• sklepati pogodbe z drugimi ljudmi.
• dajanje moralnih obljub ljudem.
• živeti s komer koli
• pridobiti zaščito pred zakoni.
• imajo glas v vladi.

Zakoni

Ker ljudje verjamejo, da so človekove pravice pomembne, države sprejemajo zakone za njihovo zaščito. Ti zakoni določajo, da vlade ljudem ne smejo odvzeti osnovnih pravic. Zagotavljajo, da so ljudje, ki jemljejo pravice drugim ljudem, kaznovani.

Nekatere pomembne politične organizacije so podale izjave, ki spodbujajo človekove pravice. To niso zakoni, vendar na nas vseeno vplivajo. Če skupine ali države ne upoštevajo teh izjav, jih bodo drugi obsodili (rekli, da so zelo slabe), ljudje pa se z njimi ne bodo pogovarjali, poslovali z njimi ali jim pomagali.

Nekatera pomembna mesta, kjer so zapisani zakoni o človekovih pravicah, so ustave. Ustava Združenih držav Amerike in francoska ustava sta dve najstarejši zakonodaji, ki temeljita na človekovih pravicah.

Leta 1948 so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo človekovih pravic. To je splošno spoštovan dokument, v katerem so zapisane človekove pravice, za katere Združeni narodi menijo, da so človekove pravice. To ni zakon, je pa podlaga, na kateri sta napisana dva pomembna sporazuma:

• Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah
• Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

Gre za pakte Združenih narodov o človekovih pravicah: sporazume med ljudmi ali državami. Države, ki podpišejo ta dva pakta, se zavežejo, da ju bodo upoštevale.

Poleg teh deklaracij in paktov obstajajo številne pogodbe in dokumenti Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Te pogodbe in dokumenti se imenujejo "mednarodno pravo človekovih pravic".

Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ki jo je 26. avgusta 1789 potrdila francoska narodna skupščina

Seznam človekovih pravic

Vsi se ne strinjajo s tem, katere so osnovne človekove pravice. Jasno je, da le malo držav omogoča vse te pravice. Obstajajo tudi države, v katerih te pravice niso nezakonite, vendar se za njihovo spodbujanje ne stori ničesar. Tukaj je seznam nekaterih najbolj priznanih pravic:

Temeljne pravice

• Pravica do življenja
• Biti državljan države
• Pravica do stanovanja
• Pravica do poštenega sojenja
• Lastništvo nepremičnine

Varnost

• Varnost pred nasiljem (fizičnim, psihičnim in spolnim)
• zaprositi za azil, če država z vami grdo ravna.
• pravično sojenje in nedolžnost, dokler se ne dokaže krivda.

Splošne življenjske svoboščine

• Pravica do izobraževanja
• Zdravstvena oskrba (zdravstvena oskrba)
• verovati in prakticirati vero, ki jo oseba želi.

Pravice, povezane s spolnostjo in razmnoževanjem

• Pravica do poroke in družine
• Enakopravnost moških in žensk; pravice žensk
• ne smejo biti prisiljeni v poroko
• Pravica do izražanja svoje spolne usmerjenosti.

Politične svoboščine

• Pravica do izražanja: svoboda govora
• Za glasovanje
• mirno protestirati (govoriti proti) vladi ali skupini
• Za peticijo

Zlorabe

Zloraba pomeni namerno fizično, duševno, čustveno ali verbalno poškodovanje osebe ali oseb enkrat ali večkrat. Podobno velja za zlorabo človekovih pravic, pri čemer je treba upoštevati tudi univerzalne pravice. Zloraba človekovih pravic se zgodi, kadar je oseba prizadeta na način, ki krši (je v nasprotju) z njenimi človekovimi pravicami. Zlorabe človekovih pravic se pogosto imenujejo tudi kršitve človekovih pravic.

Primeri zlorab ali kršitev človekovih pravic so:

• Zapreti človeka, ker je rekel, da vlada dela slabe stvari, ali ker je veren ali neveren.
• odvzem stanovanja, ker oseba prihaja iz druge države.
• Ne dovoliti nekomu, ki je državljan neke države, da voli, ker ima "napačno" lastnost, kot je omenjeno na vrhu članka.
• Nasilje nad nekom, ker je pripadnik neke (ali katere koli) vere ali ker je drugačne vere od tiste, ki jo izpoveduje nasilnež.

Številni ljudje, skupine in države menijo, da je varstvo človekovih pravic zelo pomembno. Vendar v človekove pravice ne verjamejo vsi na svetu. Če imajo ljudje, ki ne verjamejo v človekove pravice, politično moč, lahko škodujejo številnim ljudem. Tudi če ti ljudje nimajo politične moči, so lahko nasilni do drugih ljudi. Obstaja veliko ljudi, ki si prizadevajo za zaščito človekovih pravic vseh ljudi; nekatere od teh skupin so vladne, nekatere pa ne sodelujejo z nobeno vlado. Včasih jih imenujemo organizacije za človekove pravice. Amnesty International in Human Rights Watch sta primera organizacij za človekove pravice.

Sorodne strani

• Svet Združenih narodov za človekove pravice
• Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice
• Svetovni mir