Georg Wilhelm Friedrich Hegel: nemški filozof, začetnik hegeljanstva
Georg Wilhelm Friedrich Hegel — nemški filozof in začetnik hegeljanstva; globok vpliv na idealizem, politiko, religijo in sodobno filozofijo ter kulturo.
Georg Wilhelm Friedrich Hegel (27. avgust, 1770 - 14. novembra, 1831) je bil nemški filozof, rojen v Stuttgartu v deželi Württemberg, ki je danes na jugozahodu Nemčije. Je začetnik hegeljanstva, ki je del nemškega idealizma. Vplival je na številne pisatelje in filozofe, tako na tiste, ki so se z njim strinjali (Bradley, Sartre, Küng, Bauer, Stirner, Marx), kot na tiste, ki se z njim niso strinjali (Kierkegaard, Schopenhauer, Nietzsche, Heidegger, Schelling). Heglove knjige je težko brati, saj obravnavajo veliko različnih idej hkrati. Pisal je o zgodovini, politiki, religiji, umetnosti, logiki in metafiziki.
Življenje in poklicna pot
Hegel je študiral teologijo in filozofijo na univerzi v Tübingu, kjer so mu sošolci med drugim bili pesnik Friedrich Hölderlin in filof Sofie Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling. Po študiju je bil sprva privatni učitelj (tutor) in pozneje urednik. Zaposlil se je kot profesor na različnih univerzah: Jena, Bamberg, Heidelberg in končno Berlin, kjer je postal osrednji predstavnik nemške filozofske scene v zgodnjem 19. stoletju. Umrl je v Berlinu leta 1831, verjetno zaradi posledic kolere, ki je tisto leto pustošila v mestu.
Filozofski sistem in ključne ideje
Hegel je razvil obsežen, sistematičen filozofski sistem, ki ga pogosto imenujejo absolutni idealizem. Osrednji pojmi vključujejo Geist (duh ali duha kot zgodovinski in družbeni razvoj), dialektiko in koncept Aufhebung (nem. »sublacija« ali »preklicanje/sohranjanje«) — proces, pri katerem se nasprotujoče si pojave negirajo in hkrati ohranijo na višji ravni enotnosti. Čeprav se pogosto poenostavljeno govori o »tezi – antitezi – sintezi«, Hegel sam tega okostnega zaporedja ni formuliral tako shematsko; njegova dialektika je dinamičen razvoj pojmov in oblik zavesti.
Za Hegla zgodovina ni le naključje dogodkov, temveč racionalni proces, v katerem se svoboda in samorazumevanje duha postopoma uresničujeta. Država in pravni red so zanj izraz »etičnega življenja« (Sittlichkeit), kjer posameznik doseže svojo polno svobodo v okviru družbenih institucij, kot so družina, civilna družba in država.
Glavna dela
- Fenomenologija duha (Phänomenologie des Geistes, 1807) – raziskuje razvoj zavesti od občutnega do absolutnega vedenja.
- V znanosti logike (Wissenschaft der Logik, 1812–1816) – sistemska obravnava pojmovne logike in metafizike.
- Enciklopedija filozofskih znanosti (Enzyklopädie der philosophischen Wissenschaften, 1817) – krajšji sistematični pregled njegove filozofije, pogosto uporabljen kot učni vir.
- Elementi filozofije prava (Grundlinien der Philosophie des Rechts, 1820) – Heglov pogled na pravico, moralo in državo.
- Obsežne predavateljske zbirke (estetika, filozofija zgodovine, filozofija religije), ki so bile deloma objavljene ali izdane po njegovi smrti.
Vpliv, interpretacije in kritike
Heglov vpliv je ogromen in raznovrsten: od idealističnih interpretacij do političnih in zgodovinskih branj. Po njegovi smrti se je hegeljanstvo razcepilo na »desne« (konzervativnejše) in »leve« (radikalnejše) hegeliance — ta razkol je imel pomembno vlogo pri oblikovanju misli 19. stoletja, med drugim tudi pri razvoju marksizma. Karl Marx je Hegla kritično prevzel in »obrnjen na glavo« — dialektične metode je prenesel v materialistično interpretacijo zgodovine.
Kritiki, kot so Kierkegaard, Schopenhauer in Nietzsche, so Heglov sistem zavračali zaradi njegovega velikopoteznega sklepanja in včasih teoretične abstraktnosti. Filozofi 20. stoletja, kot sta Heidegger in drugi, so prav tako izpostavljali težave njegove terminologije in zgodovinskega pristopa. Kljub temu ostaja Hegel v središču študija zaradi globine svojih analiz jezika, zgodovine, umetnosti, religije in politike.
Zaključek
Hegelova filozofija je zahtevna, a plodna: ponuja obsežen okvir za razumevanje razvoja človekove zavesti, družbenih institucij in zgodovine kot smiselnega procesa. Njegove ideje so oblikovale velike zgodovinske debate v filozofiji in politiki ter še danes ostajajo predmet raziskav in razprav.
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Glavna dela
- Fenomenologija duha (Phänomenologie des Geistes Včasih prevajana kot Fenomenologija uma) 1807 (Primer problema: angleški prevajalci Phänomenologie des Geistes niso prepričani, ali naj "Geist" prevedejo z "Spirit" ali z "Mind", čeprav sta izraza "Spirit" in "Mind" v angleškem jeziku ostro ločena.)
- Znanost o logiki (Wissenschaft der Logik) 1812-1816 (zadnja izdaja prvega dela 1831)
- Enciklopedija filozofskih znanosti (Enzyklopaedie der philosophischen Wissenschaften) 1817-1830
- Elementi filozofije prava (Grundlinien der Philosophie des Rechts) 1821
- Predavanja o estetiki
- Predavanja o filozofiji zgodovine (prevedena tudi kot Predavanja o filozofiji svetovne zgodovine) 1830
- Predavanja o filozofiji religije
- Predavanja o zgodovini filozofije
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Georg Wilhelm Friedrich Hegel?
O: Georg Wilhelm Friedrich Hegel je bil nemški filozof, rojen v Stuttgartu v Wrttembergu (danes jugozahodna Nemčija), ki je začel filozofsko gibanje, znano kot hegeljanstvo, ki velja za del nemškega idealizma.
V: O čem je pisal Hegel?
O: Pisal je o zgodovini, politiki, religiji, umetnosti, logiki in metafiziki.
V: Kako težko je brati Heglove knjige?
O: To je lahko precej težko, ker njegove knjige obravnavajo veliko različnih idej hkrati.
V: Kdo so bili nekateri ljudje, na katere je vplivalo Heglovo delo?
O: Med ljudmi, ki so se strinjali z njim, so bili Bradley, Sartre, Kng, Bauer, Stirner in Marx, med tistimi, ki se niso strinjali, pa Kierkegaard, Schopenhauer, Nietzsche, Heidegger in Schelling.
V: Kdaj se je rodil Georg Wilhelm Friedrich Hegel?
O: Rodil se je 27. avgusta 1770.
V: Kdaj je umrl?
O: Umrl je 14. novembra 1831.
V: Kje se je rodil?
O:Rodil se je v Stuttgartu v Wrttembergu (danes jugozahodna Nemčija).
Iskati