Doba razsvetljenstva

Ideje razsvetljenstva

Najpomembnejša ideja razsvetljenstva je bila, da lahko vsi ljudje sami razmišljajo in razmišljajo. Zaradi tega ljudje ne bi smeli samodejno verjeti temu, kar reče avtoriteta. Ljudem sploh ni treba verjeti, kar učijo cerkve ali kar rečejo duhovniki. To je bila v tistem času zelo nova ideja.

Druga pomembna misel je bila, da je družba najboljša, če jo vsi skupaj ustvarjajo. Tudi ljudje z zelo malo moči ali denarja bi morali imeti enake pravice kot bogati in vplivni, da bi pomagali ustvarjati družbo, v kateri živijo. Plemstvo ne bi smelo imeti več posebnih pravic ali privilegijev.

Takrat so bile to zelo nove ideje. Bile so tudi nevarne za ljudi na oblasti. Mnogi razsvetljenski filozofi so pristali v zaporu ali pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domovine.

Učinki

Številni ustanovni očetje Združenih držav so verjeli idejam razsvetljenstva. Zelo pomembna jim je bila na primer ideja, da je naloga vlade koristiti vsem prebivalcem države in ne le ljudem na oblasti. Ta zamisel o vladi "za ljudi" je bila eden najpomembnejših delov nove ustave Združenih držav Amerike in nove ameriške vlade, ki so jo ustvarili.

Ideje razsvetljenstva so bile pomembne tudi za ljudi, ki so se borili v francoski revoluciji leta 1789.

V nekaterih državah so kralji in kraljice prevzeli nekatere ideje razsvetljenstva in spremenili svoje vlade. Vendar so še vedno obdržali oblast zase. Ti kralji in kraljice so se imenovali "razsvetljeni despoti". Takšni primeri so ruska Katarina Velika, pruski Friderik Veliki in švedski kralj Gustav III.

V dobi razsvetljenstva, ko je vse več ljudi začelo uporabljati razum, se nekateri niso strinjali z idejo, da je svet ustvaril Bog. To je povzročilo spore - in pozneje tudi vojne.

Številne ideje, ki so pomembne še danes, so nastale v času razsvetljenstva. Primeri teh idej so:

• Svoboda, demokracija in razum bi morali biti najpomembnejši v družbi.
• Vsi v družbi bi morali imeti enake pravice. Vsaka vlada bi morala skleniti pogodbo, v kateri bi obljubila, da bodo ljudje imeli te pravice.
• Ljudje bi morali probleme reševati z racionalizmom in znanstveno metodo, namesto da iščejo odgovore v religiji.
• Pisatelji in filozofi bi morali svobodno iskati resnico, tudi če se ne bi strinjali z idejami ljudi na oblasti, na primer aristokracije.
• Nikomur ne bi smelo biti treba slediti določeni religiji. Morala bi obstajati svoboda veroizpovedi in ljudje bi morali sprejemati druge, ki pripadajo različnim religijam.

Ideje razsvetljenstva o razumskem razmišljanju, osebnih svoboščinah in o tem, da ni treba slediti katoliški cerkvi, so bile pomembne pri oblikovanju kapitalizma in socializma.

Pomembne osebnosti razsvetljenstva

Pomembni ljudje v obdobju razsvetljenstva so prihajali iz različnih držav in so si ideje delili na različne načine. Nekatere najbolj znane osebnosti razsvetljenstva, razvrščene po državah izvora, so:

Angleščina

• John Locke (1632-1704): Locke: angleški filozof, znan kot oče modernega empirizma in oče liberalizma. Njegove ideje so bile zelo pomembne za Thomasa Jeffersona in ustanovne očete, ko so pisali Deklaracijo o neodvisnosti Združenih držav Amerike. Lockove ideje o pravicah ljudi do "življenja, svobode in iskanja sreče" so bile še posebej pomembne in so zapisane v Deklaraciji o neodvisnosti.
• Thomas Paine (1737-1809): Paine: pisatelj, deist, radikalni republikanec in polemik. Najbolj znan je po pisanju pamfleta Zdrav razum, v katerem je trdil, da Anglija ne sme nadzorovati kolonij v Ameriki. Paine je napisal tudi knjigo The Age of Reason (Doba razuma), v kateri je kritiziral Sveto pismo, in knjigo The Rights of Man (Človekove pravice), ki je zagovarjala francosko revolucijo.

Francoski

• Voltaire (rojen kot François-Marie Arouet) (1694-1778): filozof, pisatelj, dramatik in deist. Polemiziral je s katoliško cerkvijo in francosko vlado. Zaradi tega je bil zaprt in izgnan iz Francije. Napisal je veliko različnih knjig o filozofiji, iger in zgodovine. Njegove ideje so bile pomembne za francosko revolucijo. Mnogi so 18. stoletje imeli za Voltairovo stoletje (le siècle de Voltaire).
• Jean-Jacques Rousseau (1712-1778): Francoski filozof, pisatelj in učitelj, rojen v Švici. Njegove kritike francoske države so bile ene od najmočnejših v njegovem času. V knjigi Emil ali O vzgoji je opisal številna svoja mnenja o vzgoji. Je tudi predstavnik protirazsvetljenstva.
• Baron de Montesquieu (1689-1755): Montquésquieu: politični mislec. Znan je po svojih spisih o delitvi oblasti. Danes je ta zamisel zelo razširjena in je del številnih ustav po vsem svetu.
• Denis Diderot (1713-1784): Napisal je Enciklopedijo, ki je obsegala 28 različnih knjig. V teh knjigah je pisal o različnih vrstah učenja.

Ameriški

• Thomas Jefferson (1743-1826): Jeff Jefferson: državnik, politični filozof in deist. Med ameriško revolucijo se je kot patriot boril proti Angliji. Pomagal je napisati Deklaracijo o neodvisnosti Združenih držav Amerike (1776) in Ustavo Združenih držav Amerike (1787).
• Benjamin Franklin (1706-1790): Franklin: državnik, pisatelj, znanstvenik in pesnik. Med ameriško revolucijo je bil tudi patriot in je pomagal napisati Deklaracijo o neodvisnosti in ustavo. Franklin je bil prvi, ki je razumel strelo, in je delal kot državni uradnik v Filadelfiji.

Nemščina

• Immanuel Kant (1724-1804): Kant: pruski (nemški) filozof, pisatelj in fizik. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov nemškega razsvetljenstva. Med letoma 1781 in 1790 je Kant napisal tri pomembne knjige v zgodovini filozofije: Kant je napisal naslednje knjige: Kritika čistega razuma, Kritika praktičnega razuma in Kritika sodbe.
• Gottfried Leibniz (1646-1716): Leibniz: filozof in matematik, ki je ustvaril računalo. Bil je še en vodja nemškega razsvetljenstva.
• Christian Wolff (1679-1754): Wolf: filozof, ki je nadaljeval Leibnizovo delo.

Škotska

• David Hume (1711-1776): Škotski zgodovinar, filozof in ekonomist. Njegove ideje so bile pomembne za Immanuela Kanta in Adama Smitha.
• Adam Smith (1723-1790): ekonomist in filozof. Napisal je knjigo Bogastvo narodov. V tej znameniti knjigi je dokazoval, da bogastvo ni denar, temveč da ga ustvarjata kapital in delo. Včasih menijo, da je ustvaril ekonomsko teorijo laissez-faire. Njegove knjige so v zahodni svet prinesle številne spremembe.

Švedski

• Emanuel Swedenborg (1688-1772): Švedski je bil naravoslovec in teolog, ki je poskušal ugotoviti, kako duša deluje v telesu.