Švedsko akademijo (švedsko: Svenska Akademien) je leta 1786 ustanovil švedski kralj Gustav III. Akademija je bila vzorčena po Francoski akademiji, ki je bila prva akademija na svetu. Sestavlja jo 18 članov, tradicionalno imenovanih De Aderton (»Osemnajst«). Geslo akademije je "Snille och Smak" (v slovenščini: »Talent in okus«). Člani so običajno izvoljeni za življenje, čeprav so v modernem času uvedli pravila, ki omogočajo odhode in nadomeščanja članov.

Ustanovitev, struktura in naloge

Akademija je nastala z namenom spodbujanja švedske književnosti in jezika ter varovanja njihove »čistosti, moči in veličine« ("Svenska folkets renhet, styrka och höghet"). Poleg tega podeljuje različne nagrade in štipendije, financira izdaje in raziskave ter sodeluje pri kulturnih projektih. Med njenimi osnovnimi nalogami so:

  • izdajanje in vzdrževanje slovarjev ter jezikovnih priročnikov,
  • podeljevanje nagrad in priznanj za literarna in kulturna dela,
  • izbira prejemnika Nobelove nagrade za književnost,
  • spodbujanje raziskav in varovanje švedske knjižne zapuščine.

Vloga pri Nobelovi nagradi za književnost

Od leta 1901 Akademija odloča o prejemniku Nobelove nagrade za književnost, ki se podeljuje v spomin na Alfreda Nobela. Postopek izbora poteka tako, da Akademija imenuje posebno Nobelovo komisijo, ki prejme nominacije, prebere in oceni predlagana dela ter pripravi priporočila za celoten zbor članov. Običajno je odločitev objavljena oktobra, podelitev nagrad pa poteka decembra na slovesnosti, na kateri nagrajencu nagrado izroči švedski kralj.

Delo na jeziku: slovarji in jezikovna skrb

Za ohranjanje in razvijanje švedskega jezika Akademija izdaja pomembna leksikografska dela. Prvi je krajevno pregleden slovar, znan kot Svenska Akademiens ordlista (ali SAOL), ki je namenjen predvsem normativnim in praktičnim vprašanjem slovnice in pravopisa; leta 2015 je izšla že njegova 14. izdaja. Drugi, obsežnejši slovar, je Svenska Akademiens ordbok (ali SAOB), enciklopedičen zgodovinski slovar, katerega prva knjiga je izšla leta 1898. Delo je tako obsežno, da se razteza čez številne zvezke, podobno kot Oxford English Dictionary; leta 2015 so prišli do besed, ki se začenjajo na črko "V".

Sedež in zgradba

Akademija uporablja zgodovinsko stavbo, znano kot stavba stockholmske borze (Börshuset) na Stortorget v Gamla Stanu. V spodnjem nadstropju je bila nekoč trgovska borza (ki je postala borza

v zgornjem nadstropju pa so se odvijali plesi, novoletne zabave in druge prireditve. Leta 1786 je bila plesna dvorana največji prostor v Stockholmu, ki ga je bilo mogoče ogrevati in uporabljati pozimi, zato je kralj dovolil Akademiji, da jo uporablja za svoje sestanke. Akademija se je tam redno sestajala in leta 1914 pridobila pravico do trajne rabe zgornjega nadstropja kot svojega sedeža. Tukaj se člani srečujejo in med drugim izbirajo Nobelove nagrajence. Zaradi te vloge velja Švedska akademija za eno najpomembnejših literarnih skupin na svetu. Švedska akademija je tudi ena od švedskih kraljevih akademij.

Sodobne spremembe in izzivi

V zadnjih desetletjih se je Akademija soočala z različnimi izzivi. Najbolj odmevna kriza je bila konec 2010‑ih, ko so se pojavile obtožbe o spolnem nadlegovanju in konfliktu interesov v zvezi z osebnimi vezi med nekaterimi povezanimi osebami in člani Akademije. To je pripeljalo do množičnih odstopov članov, javnega pritiska in odločitev o začasnem vprašanju Nobelove nagrade za književnost za leto 2018 (ko je bila podelitev prestavljena na leto 2019, ko je bila podeljena skupaj z nagrado za 2019). Po tej krizi so bile sprejete pomembne reforme, vključno z večjo preglednostjo, spremembami pravil o članstvu in možnostjo uradnega odstopa ter novih postopkov za reševanje navzkrižij interesov.

Akademija še naprej izvaja svojo osnovno poslanstvo — varovanje in razvijanje švedskega jezika ter podpora književnosti — vendar danes deluje v bolj odprtem in revidiranem okviru, da bi povrnila zaupanje javnosti in ohranila svojo vlogo v svetovni kulturni sceni.