Švedska akademija (Svenska Akademien): zgodovina in vloga pri Nobelovi nagradi
Švedska akademija (Svenska Akademien): zgodovina od 1786, odločanje o Nobelovi nagradi za književnost in varovanje čistoče švedskega jezika z avtoritativnimi slovarji.
Švedsko akademijo (švedsko: Svenska Akademien) je leta 1786 ustanovil švedski kralj Gustav III. Akademija je bila vzorčena po Francoski akademiji, ki je bila prva akademija na svetu. Sestavlja jo 18 članov, tradicionalno imenovanih De Aderton (»Osemnajst«). Geslo akademije je "Snille och Smak" (v slovenščini: »Talent in okus«). Člani so običajno izvoljeni za življenje, čeprav so v modernem času uvedli pravila, ki omogočajo odhode in nadomeščanja članov.
Ustanovitev, struktura in naloge
Akademija je nastala z namenom spodbujanja švedske književnosti in jezika ter varovanja njihove »čistosti, moči in veličine« ("Svenska folkets renhet, styrka och höghet"). Poleg tega podeljuje različne nagrade in štipendije, financira izdaje in raziskave ter sodeluje pri kulturnih projektih. Med njenimi osnovnimi nalogami so:
- izdajanje in vzdrževanje slovarjev ter jezikovnih priročnikov,
- podeljevanje nagrad in priznanj za literarna in kulturna dela,
- izbira prejemnika Nobelove nagrade za književnost,
- spodbujanje raziskav in varovanje švedske knjižne zapuščine.
Vloga pri Nobelovi nagradi za književnost
Od leta 1901 Akademija odloča o prejemniku Nobelove nagrade za književnost, ki se podeljuje v spomin na Alfreda Nobela. Postopek izbora poteka tako, da Akademija imenuje posebno Nobelovo komisijo, ki prejme nominacije, prebere in oceni predlagana dela ter pripravi priporočila za celoten zbor članov. Običajno je odločitev objavljena oktobra, podelitev nagrad pa poteka decembra na slovesnosti, na kateri nagrajencu nagrado izroči švedski kralj.
Delo na jeziku: slovarji in jezikovna skrb
Za ohranjanje in razvijanje švedskega jezika Akademija izdaja pomembna leksikografska dela. Prvi je krajevno pregleden slovar, znan kot Svenska Akademiens ordlista (ali SAOL), ki je namenjen predvsem normativnim in praktičnim vprašanjem slovnice in pravopisa; leta 2015 je izšla že njegova 14. izdaja. Drugi, obsežnejši slovar, je Svenska Akademiens ordbok (ali SAOB), enciklopedičen zgodovinski slovar, katerega prva knjiga je izšla leta 1898. Delo je tako obsežno, da se razteza čez številne zvezke, podobno kot Oxford English Dictionary; leta 2015 so prišli do besed, ki se začenjajo na črko "V".
Sedež in zgradba
Akademija uporablja zgodovinsko stavbo, znano kot stavba stockholmske borze (Börshuset) na Stortorget v Gamla Stanu. V spodnjem nadstropju je bila nekoč trgovska borza (ki je postala borza
v zgornjem nadstropju pa so se odvijali plesi, novoletne zabave in druge prireditve. Leta 1786 je bila plesna dvorana največji prostor v Stockholmu, ki ga je bilo mogoče ogrevati in uporabljati pozimi, zato je kralj dovolil Akademiji, da jo uporablja za svoje sestanke. Akademija se je tam redno sestajala in leta 1914 pridobila pravico do trajne rabe zgornjega nadstropja kot svojega sedeža. Tukaj se člani srečujejo in med drugim izbirajo Nobelove nagrajence. Zaradi te vloge velja Švedska akademija za eno najpomembnejših literarnih skupin na svetu. Švedska akademija je tudi ena od švedskih kraljevih akademij.
Sodobne spremembe in izzivi
V zadnjih desetletjih se je Akademija soočala z različnimi izzivi. Najbolj odmevna kriza je bila konec 2010‑ih, ko so se pojavile obtožbe o spolnem nadlegovanju in konfliktu interesov v zvezi z osebnimi vezi med nekaterimi povezanimi osebami in člani Akademije. To je pripeljalo do množičnih odstopov članov, javnega pritiska in odločitev o začasnem vprašanju Nobelove nagrade za književnost za leto 2018 (ko je bila podelitev prestavljena na leto 2019, ko je bila podeljena skupaj z nagrado za 2019). Po tej krizi so bile sprejete pomembne reforme, vključno z večjo preglednostjo, spremembami pravil o članstvu in možnostjo uradnega odstopa ter novih postopkov za reševanje navzkrižij interesov.
Akademija še naprej izvaja svojo osnovno poslanstvo — varovanje in razvijanje švedskega jezika ter podpora književnosti — vendar danes deluje v bolj odprtem in revidiranem okviru, da bi povrnila zaupanje javnosti in ohranila svojo vlogo v svetovni kulturni sceni.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Švedska akademija?
O: Švedska akademija je organizacija, ki jo je leta 1786 ustanovil švedski kralj Gustav III. Zgled zanjo je bila Francoska akademija, ki je bila prva ustanovljena akademija v zgodovini. Švedska akademija ima 18 članov, njeno geslo pa je "Talent in okus".
V: Kaj počne Švedska akademija?
O: Glavni namen Švedske akademije je odločati o tem, kdo bo vsako leto prejel Nobelovo nagrado za književnost. Poleg tega si prizadeva ohranjati čistost švedskega jezika z izdajanjem dveh slovarjev - Svenska Akademiens ordlista (SAOL) in Svenska Akademiens ordbok (SAOB).
V: Kje se sestaja Švedska akademija?
O: Švedska akademija se sestaja v stavbi, ki je zdaj znana kot stavba stockholmske borze. V tej stavbi so nekoč organizirali plese, silvestrovanja itd., leta 1914 pa so dobili dovoljenje, da jo lahko za vedno uporabljajo za svoja srečanja.
V: Koliko članov ima Švedska akademija?
O: Švedska akademija ima skupaj 18 članov.
V: Kaj je SAOL?
O: SAOL je kratica za Svenska Akademiens ordlista, kar v prevodu pomeni "seznam besed Švedske akademije". To je slovar, ki ga izdaja akademija in je v eni sami veliki knjigi, leta 2015 pa je doživel že 14. izdajo.
V: Kaj je SAOB?
O: SAOB je kratica za Svenska Akademiens ordbok, kar v prevodu pomeni "slovar Švedske akademije". Sestavljen je iz več zvezkov, podobno kot Oxfordski angleški slovar, in do leta 2015 se je delo povzpelo do besed, ki se začenjajo na črko 'V'.
V: Zakaj je kralj Gustav III. ustanovil to organizacijo?
O: Kralj Gustav III. je ustanovil to organizacijo, ker je želel imeti prostor, kjer bi lahko organiziral zimske prireditve, kot so plesi ali silvestrovanja, saj je bil to eden redkih prostorov, ki ga je bilo takrat mogoče ogrevati v zimskem času.
Iskati