Komunistična partija Kube: vladna marksistično-leninistična stranka
Komunistična partija Kube — vodilna marksistično-leninistična stranka, ključna v kubanski politiki. Zgodovina, vodstvo (Raúl Castro) in vpliv na družbo.
Koordinate: 20°59′27.7″N 77°25′41.5″W / 20.991028°N 77.428194°W / 20.991028; -77.428194
Komunistična partija Kube je vladajoča politična stranka na Kubi. Je marksistično-leninistična komunistična stranka. V kubanski ustavi je vloga stranke opisana kot "vodilna sila družbe in države". Od aprila 2011 do aprila 2021 je bil prvi sekretar centralnega komiteja Raúl Castro, mlajši brat prejšnjega prvega sekretarja Fidela Castra, ki je umrl 25. novembra 2016. Kot drugi sekretar je bil dolgo časa José Ramón Machado Ventura.
Zgodovina
Komunistična partija Kube (KPK) se je razvila iz revolucionarnih gibanj, ki so v petdesetih letih 20. stoletja pripeljala do revolucije leta 1959 pod vodstvom Fidela Castra. Po konsolidaciji oblasti je partija postopoma prevzela vodilno vlogo v političnem in gospodarskem življenju države. V zgodnjih desetletjih po revoluciji je bila tesno povezana s Sovjetsko zvezo, kar je vplivalo na ideološko usmeritev in organizacijsko zgradbo.
Organizacija in struktura
Strukturo KPK sestavljajo partijskе organizacije na različnih ravneh: lokalne celice, okrožni in pokrajinski odbori, centralni komite, Politburo in sekretariat. Najvišji organ so kongresi stranke, ki običajno potekajo ob večletnih intervalih; na njih se izvolijo člani centralnega komiteja in vodstva ter sprejmejo strateške odločitve in programi.
Politburo in Centralni komite nimata le agende stranke, temveč pomembno vplivata tudi na državno politiko. Funkcije in položaji v stranki so pogosto prepleteni z državnimi funkcijami — predstavniki stranke opravljajo ključne vloge v vladi, vojski in javnih institucijah.
Ideologija in vloga v ustavi
KPK temelji na marksizmu-leninizmu in poudarja gradnjo socializma brez večstrankarskega sistema. Ustava Republike Kube izrecno priznava vlogo stranke kot "vodilne sile družbe in države", kar formalno utemeljuje njen monopol na politični vpliv. V praksi to pomeni omejeno politično pluralnost in nadzor nad pomembnimi družbenimi sferami.
Politične in gospodarske politike
V obdobju po padcu Sovjetske zveze je Kuba doživela gospodarsko krizo, ki je privedla do postopnih sprememb v gospodarski politiki. Pod vodstvom Raúla Castra so bile uvedene nekatere reforme (imenovane tudi "actualizaciones") z namenom liberalizacije nekaterih gospodarskih sektorjev, povečanja vloge zasebnega sektorja v določenih oblikah ter izboljšanja učinkovitosti državnih podjetij. Hkrati pa ostaja temelj državnega gospodarstva usmerjeno načrtovanje in lastništvo ključnih virov.
V zadnjem obdobju so bile sprejete tudi reforme za povečanje pravne regulacije zasebnega podjetništva, turističnega sektorja in omogočanja omejenega dostopa do tujih neposrednih naložb v določenih sektorjih. Politično pa stranka zadržuje strog nadzor nad svobodo medijev, združevanjem in opozicijskimi dejavnostmi.
Vodstvo in kongresi
Kongresi so bili pomembni mejniki za potrditev politk in kadrovske odločitve. 7. kongres (april 2016) in 8. kongres (april 2021) sta potrdila smernice za prihodnost ter prinesla kadrovske spremembe. Na 8. kongresu aprila 2021 je funkcijo prvega sekretarja prevzel Miguel Díaz-Canel, kar je pomenilo prehod na novo generacijo vodstva po obdobju, ko so ključno vlogo imeli člani revolucije iz leta 1959.
Članstvo in družbeni pomen
Članstvo v KPK obsega širok spekter družbenih skupin: od delavcev in uradnikov do članov intelektualnih in vojaških krogov. Stranka v praksi ostaja glavna pot za dostop do pomembnih položajev v državni upravi in javnih službah. Članstvo prinaša tudi družbene razlike v možnostih za napredovanje in vpliv.
Mednarodne povezave
KPK je zgodovinsko vzdrževala tesne povezave s socialističnimi in progresivnimi gibanji po svetu. Po koncu hladne vojne so se mednarodne povezave preusmerile: Kuba je razvijala odnose z državami, kot so Venezuela, Kitajska, Rusija in druge, s katerimi sodeluje na področju trgovine, zdravstva in izobraževanja. Stranka tudi podpira globalne iniciative, ki so v skladu z njenimi ideološkimi cilji in suverenimi interesi države.
Kritike in izzivi
Komunistična partija Kube je predmet kritik doma in v tujini zaradi omejevanja političnih pravic, svobode tiska in združevanja. Humanitarne in pravne organizacije pogosto opozarjajo na politične zapornike, omejitve civilnih svoboščin in pomanjkanje večstrankarskega sistema. Poleg političnih izzivov se Kuba spopada tudi z gospodarskimi težavami, sankcijami in potrebo po nadaljnjih reformah za povečanje produktivnosti ter izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva.
Perspektive
V prihodnje bo vloga KPK in njen odziv na notranje in zunanje izzive — gospodarske pritiske, demografske spremembe ter tehnološke in informacijske vplive — odločilna za razvoj Kube. Prehod vodstva na nove generacije prinaša pričakovanja po postopnih prilagoditvah, vendar ostaja usmeritev državne politike in monopola stranke temeljno določena ustavnim položajem in ideološkimi izhodišči.
Zgodovina
Na Kubi so že v zgodnjem obdobju republike delovale številne komunistične in anarhistične organizacije. Prvotna "internacionalizirana" Komunistična partija Kube je bila ustanovljena v dvajsetih letih 20. stoletja. Leta 1944 se je zaradi volilnih razlogov preimenovala v Ljudsko socialistično stranko. Julija 1961, dve leti po uspešnem strmoglavljenju Fulgencia Batiste in oblikovanju revolucionarne vlade, je bila ustanovljena Združena revolucionarna organizacija (ORI). Združila se je z naslednjimi organizacijami:
- Gibanje 26. julija Fidela Castra
- Ljudska socialistična stranka, ki jo je vodil Blas Roca
- Študentski Revolucionarni imenik, ki ga je vodil Faure Chomón
26. marca 1962 je ORI postala Združena stranka kubanske socialistične revolucije (PURSC), ki je 3. oktobra 1965 postala Komunistična partija Kube. V 5. členu kubanske ustave iz leta 1976 je komunistična partija priznana kot "najvišja vodilna sila družbe in države, ki organizira in usmerja skupna prizadevanja k visokim ciljem gradnje socializma in napredku v komunistično družbo". Vsem strankam, vključno s komunistično partijo, je prepovedano oglaševati svoje organizacije.
Prvih petnajst let svojega obstoja je bila komunistična partija zunaj politbiroja skoraj popolnoma neaktivna. Centralni komite, ki je štel 100 oseb, se je redko sestajal, prvi redni kongres partije pa je potekal šele deset let po njeni ustanovitvi. Leta 1969 je bilo članov stranke le 55.000 (0,7 % prebivalstva), s čimer je bila KPK najmanjša vladajoča komunistična stranka na svetu. Do prvega strankarskega kongresa leta 1975 se je stranka povečala na nekaj več kot dvesto tisoč članov. Do leta 1980 se je stranka povečala na več kot 430.000 članov, do leta 1985 pa na 520.000 članov.
Osrednji odbor
Do leta 1991 sta bila vodilna organa stranke politbiro in sekretariat. Leta 1991 sta bila oba organa združena v razširjeni politbiro z več kot dvajsetimi člani. Sekretariat pa je bil ponovno uveden leta 2002. Obstaja tudi centralni odbor, ki se sestaja med kongresi stranke. Na petem kongresu se je število članov centralnega odbora zmanjšalo s prejšnjih 225 na 150 članov. Fidel Castro je bil od ustanovitve stranke njen prvi sekretar (ali vodja), Raúl Castro pa drugi sekretar. Po odstopu Fidela Castra iz stranke in kubanske vlade leta 2008 je Raúl Castro postal prvi sekretar.
Politbiro
7. politbiro Centralnega komiteja Komunistične partije Kube je Centralni komite izvolil 19. aprila 2016 po 7. kongresu.
| Rang | Ime | Članica od | Trajanje | Stališče(-a) stranke | Položaj(-i) v državi |
| 1 | Raúl Castro Ruz | 3. oktober 1965 | 54 let, 233 dni |
|
|
| 2 | José Ramón Machado Ventura | 3. oktober 1965 | 54 let, 233 dni |
|
|
| 5 | Miguel Díaz-Canel | 10. oktober 1997 | 22 let, 226 dni |
| |
| 4 | Esteban Lazo Hernandez | 7. februar 1986 | 33 let, 326 dni |
| |
| 3 | Ramiro Valdés Menéndez | 3. oktober 1965 | 54 let, 233 dni |
| |
| 6 | Leopoldo Cintra Frías | 14. oktober 1991 | 28 let, 222 dni |
| |
| 7 | Alvaro Lopez Miera | 10. oktober 1997 | 22 let, 226 dni |
| |
| 8 | Ramón Espinosa Martín | 10. oktober 1997 | 22 let, 226 dni |
| |
| 9 | Lázara Mercedes López Acea | 19. april 2011 | 9 let, 34 dni |
|
|
| 10 | Salvador Valdés Mesa | 10. oktober 1997 | 22 let, 226 dni |
| |
| 11 | Marino Alberto Murillo Jorge | 19. april 2011 | 9 let, 34 dni |
| |
| 12 | Bruno Rodríguez Parrilla | 11. december 2012 | 7 let, 163 dni |
| |
| 13 | Ulises Guilarte de Nacimiento | 19. april 2016 | 4 leta, 34 dni |
| |
| 14 | Roberto Morales Ojeda | 19. april 2016 | 4 leta, 34 dni |
| |
| 15 | Teresa Amarelle Boué | 19. april 2016 | 4 leta, 34 dni |
| |
| 16 | Miriam Nicado García | 19. april 2016 | 4 leta, 34 dni |
| |
| 17 | Marta Ayala Ávila | 19. april 2016 | 4 leta, 34 dni |
|
Sedež stranke
Mladi
Komunistična partija Kube ima mladinsko krilo, Zvezo mladih komunistov (Unión de Jóvenes Comunistas, UJC), ki je članica Svetovne zveze demokratične mladine. Ima tudi otroško skupino, Pionirsko organizacijo Joséja Martíja.
Ideologija
V primerjavi z drugimi vladajočimi komunističnimi strankami se Komunistična partija Kube strožje drži tradicije marksizma-leninizma in tradicionalnega sovjetskega modela.
Volilna zgodovina
Narodna skupščina ljudske oblasti
| Volilno leto | Število glasov | Odstotek glasov | Število sedežev | |
| 1976 | Izvolijo jih člani občinskih skupščin | 489 / 489 | ||
| 1981 | Izvolijo jih člani občinskih skupščin | 499 / 499 | ||
| 1993 | Celoten seznam | 6,939,894 | 95.1% | 589 / 589 |
| Selektivno glasovanje | 360,735 | 4.9% | ||
| 1998 | Celoten seznam | 7,533,222 | 100% | 601 / 601 |
| Selektivno glasovanje | ||||
| 2008 | Celoten seznam | 7,125,752 | 91% | 614 / 614 |
| Selektivno glasovanje | 713,606 | 9% | ||
| 2013 | Celoten seznam | 6,031,215 | 81.30% | 612 / 612 |
| Selektivno glasovanje | 1,387,307 | 18.70% | ||
| 2018 | Celoten seznam | 5,620,713 | 80.44% | 605 / 605 |
| Selektivno glasovanje | 1,366,328 | 19.56% | ||
Vprašanja in odgovori
V: Katere so koordinate, navedene v besedilu?
O: Koordinate v besedilu so 20°59′27,7″N 77°25′41,5″Z.
V: Kaj je Komunistična partija Kube?
O: Komunistična partija Kube je vladajoča politična stranka na Kubi.
V: Kakšna je politična ideologija Komunistične partije Kube?
O: Komunistična partija Kube je marksistično-leninistična komunistična stranka.
V: Kakšna je vloga Komunistične partije Kube v skladu s kubansko ustavo?
O: V skladu s kubansko ustavo je vloga Komunistične partije Kube biti "vodilna sila družbe in države".
V: Kdo je sedanji prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube?
O: Sedanji prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube je Miguel Díaz-Canel.
V: Kdo je sedanji drugi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube?
O: Sedanji drugi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube je José Ramón Machado Ventura.
V: Kdaj je Miguel Diaz-Canel postal prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube?
O: Miguel Diaz-Canel je postal prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube aprila 2021.
Iskati