Volivec - definicija, pravice volivcev in razdelitev volilnih enot
Volivec je posameznik v določeni skupnosti ali organizaciji, ki ima glasovalno pravico in lahko imenuje oziroma izvoli predstavnika. Volilna enota je geografsko ali administrativno območje, znotraj katerega volivci izbirajo enega ali več predstavnikov. Volivci imajo pogosto tudi pristojnost, da svojega izvoljenega predstavnika razrešijo ali razglasijo za nelegitimnega, če to dovoljujejo lokalni predpisi (npr. mehanizmi recall). Vsi volivci, ki so vpisani v volilni imenik, se imenujejo elektorat.
Pravice in odgovornosti volivcev
Volivci izpolnjujejo temeljno vlogo v predstavniški demokraciji: z volitvami določajo, kdo jih bo zastopal pri sprejemanju odločitev. Njihove osnovne pravice običajno vključujejo:
- pravico do glasovanja (en volivec, en glas ali s tehtanjem glede na izbrani sistem);
- pravico do obveščenosti o kandidatih, programu in poteku volitev;
- pravico do skrivnosti glasovanja in poštenega volilnega postopka;
- v nekaterih sistemih pravico do razrešitve predstavnika (recall) ali sodelovanja v referendumu.
Pomembno je tudi, da so volilne evidence ažurne in dostopne, saj nepravilnosti v registraciji lahko vplivajo na legitimnost izida.
Vrste volilnih enot in volilni sistemi
Volilne enote se razlikujejo po velikosti in številu izvoljenih predstavnikov. Glavne vrste so:
- Enomandatne volilne enote – izvoli se en kandidat (pogosto po sistemu first past the post, pri katerem zmaga kandidat z največ glasovi);
- Večmandatne volilne enote – izvolijo se več kandidatov, kar omogoča proporcionalnejšo zastopanost; pogosto se kombinirajo z proporcionalnimi sistemi (npr. enotni prenosljivi glas, listni sistemi);
- Mešani sistemi – kombinacija enomandatnih in proporcionalnih elementov (npr. dodatni poslanci po listah, AMS).
Poleg sistema je pomemben tudi način določanja meja volilnih enot (zakonodaja, mehanizmi za preštevanje prebivalstva, komisije za meje). Nepravilno oblikovane enote lahko pripeljejo do neenake zastopanosti volivcev (malapportionment) ali manipulacij pri razdelitvi meja (gerrymandering).
Primeri delitve volilnih enot (izbrane države)
V različnih državah imajo volilne enote različna imena in organizacijo. Spodaj so primeri iz Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike:
V Združenem kraljestvu je parlamentarna volilna enota okrožje, v katerem se voli član parlamenta. Včasih se imenuje tudi parlamentarni sedež ali oddelek. Volilne enote za volitve v lokalne oblasti se imenujejo okrožja ali volilni oddelki.
Od leta 2020 je v Združenem kraljestvu 650 volilnih okrožij spodnjega doma parlamenta:
- Seznam parlamentarnih okrožij v Združenem kraljestvu
- Poslanci, izvoljeni na splošnih volitvah v Združenem kraljestvu leta 2005, navaja volilne enote po teh volitvah.
Severna Irska ima 18 volilnih okrožij, ki po sistemu enotnega prenosljivega glasu volijo šest poslancev v skupščino Severne Irske. Ta večmandatni pristop omogoča večstrankarsko zastopanost in bolj proporcionalen rezultat v primerjavi z enomandatnimi sistemi.
Škotski parlament ima 73 enomandatnih volilnih enot, ki se volijo po načelu first past the post, preostalih 56 sedežev v parlamentu pa se izbira po sistemu dodatnih poslancev (AMS). Od sprejetja Zakona o škotskem parlamentu (volilne enote) iz leta 2004 volilne enote škotskega parlamenta niso več enake tistim v spodnjem domu parlamenta.
Nacionalna skupščina Walesa ima 40 volilnih okrožij, ki se volijo po načelu first past the post in so enaka valižanskim volilnim okrožjem spodnjega doma parlamenta. Preostalih 20 sedežev se izbere z volilno pravico (proporcionalni deli po regijah), kar zagotavlja bolj uravnoteženo zastopanost.
Londonska skupščina ima 14 volilnih enot, ki se volijo po načelu "first-past-the-post". Preostalih 11 sedežev je izbranih z AMS.
Predstavniški dom Združenih držav Amerike ima 435 volilnih enot, od katerih vsaka izvoli enega člana. Meje teh kongresnih okrožij se spreminjajo ob vsakem popisu prebivalstva (redistricting), kar lahko povzroči politične spore glede oblikovanja mej.
Izraz "volilna enota" je običajen v številnih državah, zlasti v članicah Skupnosti narodov, vendar se natančen pomen in organizacija razlikujeta glede na lokalno zakonodajo in uporabljeni volilni sistem.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sestavni del?
O: Volivec je član skupnosti ali organizacije z glasovalno pravico, ki ima pravico imenovati ali voliti predstavnike in jih odpoklicati s položaja.
V: Kako se imenujejo vsi volivci predstavnika?
O: Vsi volivci predstavnika se imenujejo volilna enota.
V: Kdo so volivci?
O: Volivci so vsi volivci, ki so vpisani v volilni imenik.
V: Koliko volilnih okrožij spodnjega doma parlamenta je v Združenem kraljestvu od leta 2020?
O: Od leta 2020 je v Združenem kraljestvu 650 volilnih okrožij spodnjega doma parlamenta.
V: Koliko poslancev voli posamezna volilna enota na Severnem Irskem?
O: Vsaka severnoirska volilna enota izvoli šest poslancev v skupščino Severne Irske po sistemu enotnega prenosljivega glasu.
V: Koliko enočlanskih volilnih enot ima Škotska v svojem parlamentu?
O: Škotska ima 73 enomandatnih volilnih okrajev za parlament, dodatnih 56 sedežev pa se izbere po sistemu dodatnih članov (AMS).
V: Kako se imenujejo kongresna okrožja v predstavniškem domu Združenih držav Amerike?
O: V predstavniškem domu Združenih držav so kongresna okrožja znana tudi kot volilna okrožja.