Hrvaško osvobodilno gibanje (hrvaško Hrvatski oslobodilački pokret, HOP) je manjša skrajno desna politična stranka na Hrvaškem. HOP so ustanovili Hrvati v izgnanstvu po drugi svetovni vojni kot skupek oseb in skupin, povezanih z nekdanjim gibanjem Ustaše. Gibanje Ustaše je imelo močne nacionalistične in tudi fašistične značilnosti, kar je v času druge svetovne vojne pripeljalo do brutalnih represij in grozovitih zločinov proti manjšinam in političnim nasprotnikom.

Zgodovina

Po drugi svetovni vojni je del preostalih ustaških struktural oziroma njihovih članov pobegnil v tujino, kjer so se oblikovale različne skupine in spori glede vodstva in usmeritve gibanja. Leta 1956 je Ante Pavelić v Buenos Airesu formalno ustanovil Hrvaško osvobodilno gibanje z namenom združevanja in usmerjanja prizadevanj hrvaškega izgnanstva. HOP je v tem kontekstu nastal kot poskus organizirane kontinuitete z idejno dediščino Ustaš, čeprav so se med bivšimi ustaši pojavljale tudi notranje delitve in različni pogledi na prihodnost.

Ideologija

HOP je ideološko blizu skrajno desnih, nacionalističnih in avtoritarnih pogledov, s poudarkom na hrvaškem nacionalnemu interesu, močni državi in anti-komunistični drži. Zaradi neposrednih zgodovinskih povezav s ustaškim gibanjem ga mnogi zgodovinarji in komentatorji obravnavajo kot njegovega naslednika ali vsaj nosilca del njegove simbolike in spomina. V javnem diskurzu je HOP pogosto tarča zaskrbljenosti zaradi rehabilitacije spomina na kolaboracionističen režim in relativizacije zločinov iz časa NDH (Neodvisne države Hrvaške).

Povezanost z Ustaši in spori

Povezanost HOP z ustašami je večplastna: gre za osebne in idejne vezi, delovanje v sklopu hrvaškega izgnanstva ter občasne simbolne prakse, ki so spominjale na pretekle ustaške tradicije. To je povzročilo močne odzive v regiji in mednarodno kritiko. Zaradi teh vezi HOP redno izziva proteste, obsodbe zgodovinarjev in političnih akterjev, ki nasprotujejo glorifikaciji totalitarnih in genocidnih praks.

Vloga v 1990-ih in kontroverze

Razpad Jugoslavije in razglasitev neodvisnosti republik v začetku 1990-ih sta spremenila politični prostor na območju bivše države. Ko je država Jugoslavija razpadla in so se nastale enote preobrazile v samostojne republike, so nekatere izgnanske organizacije poskušale vzpostaviti povezave z novo nastalimi političnimi tokovi. Leta 1991 se je HOP preselil v Zagreb, kjer je bila organizacija registrirana kot politična stranka, vendar ni pridobila večjega volilnega vpliva ali široke podpore v družbi.

Ena izmed najbolj odmevnih kontroverz je izbruhnila leta 1997, ko je HOP sprožil ogorčenje zaradi dogodka v cerkvi svetega Dominika v Splitu daroval mašo za ustaškega voditelja Pavelića. Dogodek je sprožil široko javno kritiko in opozorila o nevarnosti rehabilitacije totalitarnih simbolov in osebnosti.

Sodoben status in vpliv

HOP danes ostaja obrobna politična stranka z majhnim članstvom in omejenim vplivom na uradno politiko na Hrvaškem. Njene aktivnosti so pogosto omejene na spominske dogodke, izdaje in delovanje v manjših skupinah. Zaradi zgodovinskega bremena in povezav z ustaško dediščino HOP redno povzroča polemike ter je predmet ostrih obsodb s strani zgodovinarjev, nevladinih organizacij in delov javnosti, ki opozarjajo na nevarnost normalizacije ekstremističnih idej.

Ker gre za temo z močno čustveno in zgodovinsko obremenitvijo, ostaja javni in strokovni nadzor nad dejavnostmi, ki poskušajo rehabilitirati ali poenostavljati zgodovinsko odgovornost in zločine preteklosti.