Hrvaško osvobodilno gibanje (HOP): zgodovina, ideologija in povezanost z Ustaši
Hrvaško osvobodilno gibanje (hrvaško Hrvatski oslobodilački pokret, HOP) je manjša skrajno desna politična stranka na Hrvaškem. HOP so ustanovili Hrvati v izgnanstvu po drugi svetovni vojni kot skupek oseb in skupin, povezanih z nekdanjim gibanjem Ustaše. Gibanje Ustaše je imelo močne nacionalistične in tudi fašistične značilnosti, kar je v času druge svetovne vojne pripeljalo do brutalnih represij in grozovitih zločinov proti manjšinam in političnim nasprotnikom.
Zgodovina
Po drugi svetovni vojni je del preostalih ustaških struktural oziroma njihovih članov pobegnil v tujino, kjer so se oblikovale različne skupine in spori glede vodstva in usmeritve gibanja. Leta 1956 je Ante Pavelić v Buenos Airesu formalno ustanovil Hrvaško osvobodilno gibanje z namenom združevanja in usmerjanja prizadevanj hrvaškega izgnanstva. HOP je v tem kontekstu nastal kot poskus organizirane kontinuitete z idejno dediščino Ustaš, čeprav so se med bivšimi ustaši pojavljale tudi notranje delitve in različni pogledi na prihodnost.
Ideologija
HOP je ideološko blizu skrajno desnih, nacionalističnih in avtoritarnih pogledov, s poudarkom na hrvaškem nacionalnemu interesu, močni državi in anti-komunistični drži. Zaradi neposrednih zgodovinskih povezav s ustaškim gibanjem ga mnogi zgodovinarji in komentatorji obravnavajo kot njegovega naslednika ali vsaj nosilca del njegove simbolike in spomina. V javnem diskurzu je HOP pogosto tarča zaskrbljenosti zaradi rehabilitacije spomina na kolaboracionističen režim in relativizacije zločinov iz časa NDH (Neodvisne države Hrvaške).
Povezanost z Ustaši in spori
Povezanost HOP z ustašami je večplastna: gre za osebne in idejne vezi, delovanje v sklopu hrvaškega izgnanstva ter občasne simbolne prakse, ki so spominjale na pretekle ustaške tradicije. To je povzročilo močne odzive v regiji in mednarodno kritiko. Zaradi teh vezi HOP redno izziva proteste, obsodbe zgodovinarjev in političnih akterjev, ki nasprotujejo glorifikaciji totalitarnih in genocidnih praks.
Vloga v 1990-ih in kontroverze
Razpad Jugoslavije in razglasitev neodvisnosti republik v začetku 1990-ih sta spremenila politični prostor na območju bivše države. Ko je država Jugoslavija razpadla in so se nastale enote preobrazile v samostojne republike, so nekatere izgnanske organizacije poskušale vzpostaviti povezave z novo nastalimi političnimi tokovi. Leta 1991 se je HOP preselil v Zagreb, kjer je bila organizacija registrirana kot politična stranka, vendar ni pridobila večjega volilnega vpliva ali široke podpore v družbi.
Ena izmed najbolj odmevnih kontroverz je izbruhnila leta 1997, ko je HOP sprožil ogorčenje zaradi dogodka v cerkvi svetega Dominika v Splitu daroval mašo za ustaškega voditelja Pavelića. Dogodek je sprožil široko javno kritiko in opozorila o nevarnosti rehabilitacije totalitarnih simbolov in osebnosti.
Sodoben status in vpliv
HOP danes ostaja obrobna politična stranka z majhnim članstvom in omejenim vplivom na uradno politiko na Hrvaškem. Njene aktivnosti so pogosto omejene na spominske dogodke, izdaje in delovanje v manjših skupinah. Zaradi zgodovinskega bremena in povezav z ustaško dediščino HOP redno povzroča polemike ter je predmet ostrih obsodb s strani zgodovinarjev, nevladinih organizacij in delov javnosti, ki opozarjajo na nevarnost normalizacije ekstremističnih idej.
Ker gre za temo z močno čustveno in zgodovinsko obremenitvijo, ostaja javni in strokovni nadzor nad dejavnostmi, ki poskušajo rehabilitirati ali poenostavljati zgodovinsko odgovornost in zločine preteklosti.
Misija
Eden od ciljev Hrvaškega osvobodilnega gibanja je ponovna vzpostavitev države Hrvaške z mejami, ki jih je imela med drugo svetovno vojno. Takrat je država vključevala tudi Bosno in Hercegovino.
Zgodovina
Hrvaško osvobodilno gibanje je leta 1956 v Buenos Airesu ustanovil Ante Pavelić. Leta 1957, ko so ga nekateri poskušali ubiti, se je z družino preselil v Španijo. Pavelić je umrl 28. decembra 1959 v nemški bolnišnici v Madridu. Po Pavelićevi smrti je HOP prevzel njegov zet Srečko Pšeničnik. Leta 1960 je njegovo poslovanje iz Buenos Airesa preselil v Toronto v Kanadi.
Drugi del HOP je bil ustanovljen v Avstraliji leta 1963. Vodji te skupine sta bila Srećko Rover (od 1963 do 1967) in Stjepan Hefer (od 1967 do 1973). Številni člani te skupine so bili tudi člani avstralske liberalne stranke. Nekateri med njimi naj bi se udeležili vojaških vaj z rezervno avstralsko vojsko, pri čemer so uporabljali vojaško bazo v Wodongi v Viktoriji. Več članov opozicijske laburistične stranke, vključno z Justinom O'Byrnom, je dejalo, da je HOP svoj status v liberalni stranki izkoristila za prikrivanje številnih teh dejavnosti. Ko je laburistična stranka leta 1972 postala vlada, je generalni državni tožilec Avstralski varnostnoobveščevalni organizaciji (ASIO) dovolil vohunjenje za Srečkom Roverjem in nekaterimi drugimi člani skupine. Razlog za to je bilo njihovo mnenje, da bi lahko rekrutirali upornike za čezmorsko vojno.
Po razpadu Jugoslavije v začetku devetdesetih let se je organizacija preselila v Zagreb na Hrvaškem, kjer je bila leta 1991 uradno registrirana kot politična stranka.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je hrvaško osvobodilno gibanje?
O: Hrvaško osvobodilno gibanje je skrajno desna politična stranka na Hrvaškem.
V: Kdo je ustanovil Hrvaško osvobodilno gibanje?
O: Hrvaško osvobodilno gibanje so ustanovili Hrvati v izgnanstvu.
V: Kaj je bilo ustaško gibanje?
O: Gibanje Ustaše je imelo nacionalistične ideje in fašistične težnje.
V: Kateri boji so se po drugi svetovni vojni pojavili v zvezi z vodstvom ustašev?
O: Po drugi svetovni vojni so se pojavili nekateri boji glede vodstva ustašev.
V: Kdaj je bilo v Buenos Airesu ustanovljeno Hrvaško osvobodilno gibanje?
O: Hrvaško osvobodilno gibanje je leta 1956 v Buenos Airesu ustanovil Ante Pavelić.
V: Kakšen je bil cilj hrvaškega osvobodilnega gibanja?
O: Cilj Hrvaškega osvobodilnega gibanja je bil nadzorovati prvotno ustaško organizacijo.
V: Zakaj HOP velja za naslednika ustašev?
O: HOP se zaradi svojih korenin pogosto obravnava kot naslednik ustašev.
