First-past-the-post: sistem relativne večine – definicija in primeri
Sistem "first-past-the-post" (pogosto imenovan tudi sistem relativne večine ali enokrožni sistem relativne večine) je volilni način, pri katerem je država razdeljena na posamezne volilne enote. V vsaki volilni enoti kandidati, ki običajno predstavljajo različne politične stranke, potegujejo, kandidirajo za en sedež v parlamentu države ali v drugem zastopstvenem telesu. Zmagovalec v vsaki volilni enoti je tisti kandidat, ki dobi največ glasov volivcev – ni potrebno, da gre za absolutno večino (>50 %), zadostuje relativna večina glasov.
Kako deluje v praksi
Vsaka volilna enota izvoli enega predstavnika. Glasovanje je preprosto: volivec izbere enega kandidata; kandidat z največ glasovi v enoti dobi sedež. Takšen način se razlikuje od večinskega sistema, kjer mora kandidat pridobiti več glasov kot vsi drugi kandidati skupaj, ali od sistemov s ponovnim krogom, kjer se ob odsotnosti absolutne večine izvede drugi krog med najbolje uvrščenimi.
Oblikovanje vlade
Če neka stranka osvoji več kot 50 % sedežev, lahko oblikuje večinsko vlado. Če nobena stranka ne doseže večine sedežev, lahko stranka z največ sedeži oblikuje manjšinsko vlado ali pa dve ali več strank skleneta koalicijo in skupaj dosežeta večino. Pomen sedežev in glasov na nacionalni ravni je odvisen od tega, kako se glasovi porazdelijo po volilnih enotah – stranka lahko ima visoko podporo v nekaterih regijah in zato osvoji veliko sedežev, čeprav ima v celotni državi manjši odstotek glasov.
Prednosti
- Enostavnost: volilni postopek in štetje glasov sta jasna in hitra.
- Povezava volilec–zastopnik: vsak volivec ima svojega neposrednega predstavnika v parlamentu.
- Stabilnost: pogosto vodi do nastanka enopartijskih večinskih vlad, kar lahko olajša sprejemanje odločitev in zagotavlja kontinuiteto vladanja.
- Enostavnost odgovornosti: volivci lahko lažje kaznujejo ali nagradijo posamezne poslance na naslednjih volitvah.
Slabosti in kritike
- Nepravična proporcionalnost: odstotek osvojenih sedežev ni nujno sorazmeren z odstotkom volilnih glasov na nacionalni ravni, kar lahko privede do velike razlike med podporo in dejanskim zastopanjem.
- Izgubljeni glasovi: glasovi za poražene kandidate ali glasovi, presežni glede na razliko med prvim in drugim mestom, štejejo manj (t. i. "wasted votes").
- Spodbujanje taktičnega glasovanja: volivci pogosto ne glasujejo za svojo prvo izbiro, temveč za kandidaturo, ki ima večje možnosti premagati nezaželenega nasprotnika.
- Vpliv razdelitve glasov: več strank z bližnjimi preferencami lahko razdeli svoj volilni delež, kar koristi drugo, bolj konsolidirano stranko.
- Možnost gerrymanderinga: mejitve volilnih enot lahko vplivajo na izid (npr. z zlaganjem ali razbijanjem skupnosti), kar zmanjša pravičnost sistema.
- Omejena predstavitev manjših ali razdrobljenih strank: stranke z razpršeno, a nekoncentrirano podporo težko pridobijo sedeže.
Učinki na strankarski sistem
Sistem relativne večine pogosto vodi k dvostrankarskemu sistemu, kar je opisal Duvergerjev zakon: ker volivci ne želijo razpršiti svojih glasov, se manjše stranke pogosto združujejo ali izginjajo, kar krepi dve glavni možnost. Hkrati pa lahko sistem koristi regionalno močnim strankam, ki so koncentrirane v določenih volilnih enotah.
Praktični primeri in uporaba
Med državami, v katerih se voli po načelu "first-past-the-post", so Združeno kraljestvo, Kanada, Indija in deloma Združene države Amerike. V vseh teh državah sistem ni povsod enak v vseh izbirnih telesih (npr. v ZDA se uporablja več različnih različic za različne ravni oblasti), a osnovno načelo enkratnega volilnega okraja z relativno večino ostaja skupno imenovalec.
Alternativne rešitve in reforme
Ker so pomisleki glede proporcionalnosti in "izgubljenih glasov" pogosti, so v nekaterih državah predlagali ali izvedli alternative, kot so proporcionalni volilni sistemi, mešani sistemi (delno proporcionalni, delno relativna večina) ali sistemi z drugim krogom (runoff). Vsak sistem prinaša svoje kompromise med pravičnostjo, enostavnostjo in zmožnostjo oblikovanja stabilne vlade.
Zaključek
Sistem "first-past-the-post" je enostaven in pogosto vodi do jasnih političnih rezultatov, vendar ima znane pomanjkljivosti, predvsem v smislu razmerja med deležem glasov in deležem sedežev ter spodbujanja taktičnega glasovanja. Razumevanje teh značilnosti pomaga volivcem, politiki in raziskovalcem oceniti, ali je takšen sistem primeren za specifične politične in družbene okoliščine.
Razmisleki
V ZDA in nekaterih drugih državah je najpogostejša metoda za izvolitev predstavnikov "first-past-the-post", pogosto imenovana "pluralno glasovanje". Volivci glasujejo za enega kandidata, zmaga pa kandidat z največ glasovi.
Politične stranke pogosto uporabljajo primarne volitve, da bi se izognile delitvi strankarskih glasov na splošnih volitvah. Če je na primer 60 % volivcev republikancev in 40 % demokratov, vendar dva republikanca kandidirata za isto funkcijo in vsak od njiju dobi 30 % glasov, bo zmagal demokrat s 40 % glasov, saj je to največ, čeprav je 60 % volivcev najmanj naklonjenih demokratu.
Če sta na glasovnici za splošne volitve več kot dva kandidata, volivci pogosto izberejo sprejemljivega kandidata, za katerega menijo, da ima možnosti za zmago.
Nasprotniki pluralnega glasovanja trdijo, da imajo mediji preveliko moč, saj ljudem povedo, kateri od dveh kandidatov ima možnost, in da glasovanje za tretjega kandidata dejansko pomeni glasovanje za slabšega od dveh močnih kandidatov. Teoretično je mogoče, da kandidata, ki sta v ospredju, nista sredinska in ne predstavljata ljudi.
Zagovorniki pluralnega glasovanja trdijo, da je zelo preprosto in da volivce prisili, da s kompromisnim glasovanjem izberejo sredinskega kandidata. Da bi se izognili njegovim težavam, se na nekaterih volitvah zahteva minimalni odstotek glasov ali večina z "drugim krogom volitev".
Primer
Kandidat | Glasovi |
Kandidat A: | 25 |
Kandidat B: | 22 |
Kandidat C: | 21 |
Kandidat D: | 18 |
Kandidat E: | 14 |
V sistemu "prvi po vrsti" zmaga kandidat A, ker je prejel več glasov kot vsi drugi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je igra po sistemu "first-past-the-post"?
O: To je volilni sistem, ki ga nekatere države uporabljajo za izvolitev vlade ali članov parlamenta.
V: Kako je država razdeljena po sistemu "first-past-the-post"?
O: Država je razdeljena na volilne enote.
V: Kdo kandidira na volitvah po sistemu "first-past-the-post"?
O: Na volitvah v državni parlament kandidirajo ljudje, znani kot kandidati, od katerih vsak običajno zastopa drugo politično stranko.
V: Kako se določi zmagovalec v posameznih volilnih enotah po sistemu "first-past-the-post"?
O: Kandidat, ki dobi največ glasov ljudi, zmaga v tekmi za mesto v parlamentu.
V: Kaj je pluralnost v okviru sistema "first-past-the-post"?
O: Množičnost je drugo ime za volilni sistem, v katerem zmaga kandidat, ki dobi največ glasov v volilni enoti, ne glede na to, ali ima skupno večino glasov.
V: Kaj se zgodi, če stranka osvoji več kot 50 % sedežev?
O: Lahko oblikujejo večinsko vlado.
V: Kaj se zgodi, če nobena stranka ne osvoji več kot 50 % sedežev v sistemu "first-past-the-post"?
O: Stranka z največ sedeži lahko oblikuje manjšinsko vlado ali pa se lahko oblikuje koalicijska vlada iz dveh ali več drugih političnih strank, ki imajo skupaj več kot 50 % sedežev.