Komunistična stranka Grčije (KKE): zgodovina, ideologija in vpliv
Komunistična stranka Grčije (KKE): poglobljena zgodovina, marksistično-leninistična ideologija, vloga v odporu in državljanski vojni ter njen sodobni politični vpliv.
Komunistična partija Grčije (grško: Κομμουνιστικό Κόμμα Ελλάδας; Kommounistikó Kómma Elládas, KKE) je marksistično-leninistična politična stranka v Grčiji. Ustanovljena je bila leta 1918 kot Socialistična delavska stranka Grčije; sedanje ime je sprejela novembra 1924. Je najstarejša politična stranka v sodobni grški politiki in je skozi zgodovino igrala pomembno vlogo tako v odporu proti okupatorjem med drugo svetovno vojno kot v povojnem političnem boju.
Zgodovina
KKE je v času nemške in italijanske okupacije (1941–1944) prispevala k oblikovanju odpora: z njenim vodstvom je nastal EAM (Nacionalno osvobodilno gibanje) in njegov oboroženi krak ELAS, ki sta bila najmočnejša odporniška organizacija v Grčiji. Po osvoboditvi so napetosti med različnimi političnimi silami privedle do spopadov (Dekemvriana) in kasneje do grške državljanske vojne (1946–1949), v kateri je KKE vodila komunistične enote. Zaradi poraza komunistov v državljanski vojni je bila stranka dolgo časa na stranskem tiru, mnogi člani so bili preganjani, zaprti ali so emigrirali v države vzhodnega bloka.
Po vojni in še posebej po sovjetski invaziji na Čehoslovaško (1968) je prišlo do notranjih razkolov: del članstva se je usmeril proti sovjetskemu modelu in ustanovil samostojne levoorientirane skupine (znane kot KKE Interior), medtem ko je matična stranka ohranila marksistično-leninistično linijo. Med vojaško hunto (1967–1974) je bila KKE ponovno prepovedana; legalizirana je bila po padcu hunte s pričetkom obdobja Metapolitefsi leta 1974.
Ideologija in program
KKE se javno opredeljuje kot marksistično-leninistična stranka. Osrednje točke njene ideologije so:
- razredni boj in prizadevanje za izgradnjo socializma skozi prerazporeditev lastništva proizvodnih sredstev;
- javna lastnina ključnih sektorjev gospodarstva, nacionalizacije in planirana gospodarska politika;
- stroga kritika kapitalizma, neoliberalnih reform, Evropske unije in zveze NATO, ki jih stranka vidi kot institucije, ki omejujejo suverenost in socialno pravičnost;
- organizacijska načela, kot so demokratični centralizem in disciplina v delovanju stranke;
- poudarek na povezavi s sindikati, delavskim gibanjem in socialnimi gibanci kot sredstvi za obrambo pravic delavcev in širjenje političnega vpliva.
Organizacija in dejavnosti
KKE ima razvejan organizacijski aparat z lokalnimi odbori, delavskimi in študentskimi strukturami ter mladinsko sekcijo, Ki je znana kot Komunistična mladina Grčije (KNE). Uradno glasilo stranke je časopis Rizospastis (Ριζοσπάστης), ki redno poroča o stališčih in dejavnostih KKE. Stranka tradicionalno sodeluje v sindikalnem gibanju, organizira stavke in proteste ter deluje tudi na področju kulture in izobraževanja.
Politični vpliv in volilna udeležba
KKE je bila skozi desetletja pomembna politična sila, čeprav se njen volilni rezultat spreminja. V zadnjih desetletjih je stranka redno prisotna v grškem parlamentu in ima predstavnike v lokalnih skupnostih ter v sindikatih. Leta 1989 je KKE sodelovala v širši levi koaliciji Synaspismos in bila del političnih premikov, ki so vplivali na razmerje sil na grški levici; ob tem je prišlo tudi do notranjih razprav in kasnejših reorganizacij levo usmerjenih sil v Grčiji.
Mednarodne vezi
KKE ohranja stike z drugimi komunističnimi in delavskimi strankami po svetu, sodeluje na mednarodnih srečanjih in forumih levice ter včasih sklepa sporazume s sorodnimi organizacijami. Njeno stališče do svetovne politike je pogosto kritično do »imperialističnih« intervencij in gospodarskih blokov, ki jih označuje za škodljive za suverenost držav in pravice delavcev.
Pomen in izzivi danes
KKE ostaja pomemben akter grške politike predvsem kot glasnik tradicionalne komunistične misli, kritični korektiv proti neoliberalnim politikam in organizator delavskih bojev. Sooča pa se tudi z izzivi, kot so spremembe v delavskem razredu, demografske premike, fragmentacija levice in potreba po prilagajanju komunikacije ter organizacije sodobnim političnim okoliščinam.
Stranka ima bogato in včasih sporno zgodovino, ki je tesno povezana z glavnim delom 20. stoletja v Grčiji — od odpora med drugo svetovno vojno, prek krvavega spopada v državljanski vojni, do vloge v povojnih političnih procesih in današnjih prizadevanj za širjenje svojega vpliva v okviru demokratičnih institucij.
Zgodovina
Fundacija
Oktobrska revolucija boljševikov v Rusiji leta 1917 je spodbudila ustanovitev komunističnih strank v številnih državah po vsem svetu. KKE je bila ustanovljena 4. novembra 1918 kot Socialistična delavska stranka Grčije (grško: Σοσιαλιστικό Εργατικό Κόμμα Ελλάδας, Sosialistikó Ergatikó Kómma Elládas; kratica: ΣΕΚΕ, SEKE). Stranko je vodil petčlanski centralni odbor. Odbor so sestavljali Nikos Dimitratos, D. Ligdopoulos, M. Sideris, A. Arvanitis in S. Kokkinos.
Korenine KKE segajo v več kot 60 let majhnih socialističnih, anarhističnih in komunističnih skupin. Te skupine so delovale predvsem na industrializiranih območjih. Zgledovale so se po Pariški komuni in čikaškem delavskem gibanju za osemurni delavnik iz leta 1892. Te skupine so si prizadevale za združitev grških delavcev v sindikate, uvedbo osemurnega delovnika v Grčiji in boljše plače za delavce. Navdih so črpali iz Pariške komune in komunističnih revolucionarnih prizadevanj na začetku stoletja. Svojo vlogo je imelo tudi skoraj dvajsetletno uničenje, ki so ga grškim delavcem prinesle vojne. Zato je bila v Grčiji ustanovljena enotna socialno-komunistična stranka.
Na drugem kongresu SEKE aprila 1920 se je stranka odločila, da se pridruži Kominterni. Kominterna je bila mednarodna komunistična organizacija, ustanovljena leta 1919 v Moskvi. SEKE se je preimenovala v Socialistično delavsko stranko Grčije - komunistično (SEKE-K). Izvoljen je bil nov centralni odbor, v katerem so bili Nikos in Panaghis Dimitratos, Yannis Kordatos, G. Doumas in M. Sideris. Na tretjem izrednem kongresu SEKE-K novembra 1924 se je stranka preimenovala v Komunistično partijo Grčije in sprejela marksizem-leninizem. Za generalnega sekretarja je bil izvoljen Pandelis Pouliopoulos. Od takrat je stranka delovala na podlagi demokratičnega centralizma.
KKE med obema svetovnima vojnama
KKE je odločno nasprotovala sodelovanju Grčije v grško-turški vojni v letih 1919-1922. Menila je, da je vojna imperialistična zarota za nadzor trga Male Azije. Člani KKE so to stališče zagovarjali tako na fronti kot v celini. KKE je sodelovala s sovjetskim veleposlanikom, da bi prepričala Venizelosovo administracijo, naj umakne svoje enote iz Male Azije. KKE je tudi poskušala prepričati Sovjetsko zvezo, naj pritisne na Mustafo Kemala Atatürka, da bi grškim mestom v Mali Aziji dovolil avtonomijo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Komunistična partija Grčije?
O: Komunistična partija Grčije je marksistično-leninistična politična stranka v Grčiji.
V: Kdaj je bila stranka ustanovljena?
O: Stranka je bila ustanovljena leta 1918 kot Socialistična delavska stranka Grčije, sedanje ime pa je sprejela novembra 1924.
V: Kakšno vlogo je imela stranka v grškem odporniškem gibanju?
O: Stranka je imela pomembno vlogo v grškem uporu.
V: Kakšno je bilo članstvo stranke sredi štiridesetih let 20. stoletja?
O: Sredi štiridesetih let 20. stoletja je bilo članstvo stranke največje.
V: Ali je stranka sodelovala v grški državljanski vojni?
O: Da, stranka je sodelovala v grški državljanski vojni.
V: Na kateri strani je bila stranka v grški državljanski vojni?
O: Stranka je bila v grški državljanski vojni na strani poražencev.
V: Kdaj je bila stranka prepovedana in kdaj je sodelovala v koalicijski vladi?
O: Stranka je bila prepovedana do leta 1974, vendar je leta 1989 sodelovala v koalicijski vladi, ko je prejela več kot 13 % glasov.
Iskati