Kompromis iz leta 1877 je bil nenapisan sporazum, sklenjen po ameriški državljanski vojni med vodstvi demokratov, ki so prevladovali na jugu, in republikanci, katerih moč je bila večinoma na severu. Namen dogovora je bil rešiti sporne predsedniške volitve leta 1876 — zmago je formalno dobil Rutherford B. Hayes namesto demokratovega kandidata Samuela J. Tildena — in določiti pogoje za ustavitev političnih spopadov, ki so še zaznamovali obdobje po vojni.

Kaj je pomenil kompromis?

Kompromis iz leta 1877 ni bil zapisan v enem dokumentu, temveč sklop dogovorov in ustnih obljub med pripadniki obeh strank. V grobem je vseboval naslednje elemente:

  • Republikanci so se strinjali, da bodo umaknili zvezne vojaške enote z okupiranega ozemlja na jugu, kar je praktično pomenilo konec uradne politike obdobja obnove (Reconstruction).
  • Demokrati so v zameno obljubili, da ne bodo blokirali Hayesovega nastopa na položaju in da bodo (vsaj nominalno) spoštovali pravice Afroameričanov.
  • Dogovor je vključeval tudi politične koncesije, kot so določene imenovanja na zvezne položaje in obljube o pomoči pri izgradnji infrastrukture v južnih zveznih državah, čeprav so natančni dogovori in izvajanje teh obljub predmet strokovnih razprav.

Vzroki za kompromis

  • Sporne volitve leta 1876: volilne prišteto iz treh južnih držav (Florida, Louisiana, South Carolina) je sprožilo spore glede 20 volilnih glasov, kar je privedlo do politične krize.
  • Utrujenost severnega volilnega telesa od stalnih vojaških in političnih posegov na jugu ter želja po nacionalnem spravljanju po vojni.
  • Gospodarska kriza in posledice panike iz leta 1873 so povečale pritisk za stabilnost in zmanjšanje stroškov vojaškega nadzora.
  • Intenziven upor belih južnjakov (t. i. "Redeemers"), vključno z nasiljem in volilno prisilo proti republikancem in Afroameričanom, je zmanjšal politično voljo za nadaljevanje rekonstrukcijskih politik.

Kdo je bil vpleten in kako je potekalo reševanje spora?

Razočaranje nad odsotnostjo jasnega zmagovalca je privedlo do političnih pogajanj med predstavniki republikancev in demokratov v Washingtonu. Ustvarjena je bila tudi izredna volilna komisija, ki je formalno obravnavala sporne glasove, vendar je politično soglasje med elitami omogočilo praktično izvedbo kompromisa. Ker je šlo za nenapisan dogovor, ostajajo številne podrobnosti nejasne in predmete zgodovinskih razprav.

Posledice kompromisa

  • Konec Rekonstrukcije: umik zveznih enot je demokratom na jugu omogočil, da ponovno vzpostavijo lokalno oblast, kar je pomenilo konec federalnega varstva za politične pravice nekaterih skupin.
  • Vzpon "Redeemer" oblasti: belska demokratična oblast je sčasoma utrdila oblast v južnih državah, pogosto z uporabo volilnega izključevanja, gospodarske odvisnosti in nasilja proti političnim nasprotnikom.
  • Oškodovanje pravic Afroameričanov: v naslednjih desetletjih so sledili zakoni in prakse (volilni davki, testi pismenosti, segregacija), ki so postopoma prisilili večino Afroameričanov iz javnega življenja in političnega sodelovanja.
  • Dolgotrajne socialne in gospodarske posledice: južni črni prebivalci so ostali bodo revščini, omejeni na najnižja delovna mesta, razmahala je praksa sharecroppinga, institutionska diskriminacija pa je trajala do gibanja za državljanske pravice v 20. stoletju.

Dolgoročne posledice in zgodovinska ocena

Kompromis iz leta 1877 je zgodovinsko viden kot prelomnica, ki je zamrznila oziroma za več desetletij zavrla napredek enakopravnosti v ZDA. Posledice so vključevale širjenje segregacije in utrditev rasne neenakosti na pravnem, političnem in gospodarskem področju. Kot reakcija so se v 20. stoletju oblikovala gibanja za državljanske pravice, ki so začela razgrajevati nekatere posledice kompromisa šele v 1950. in 1960. letih.

Sporni vidiki in interpretacije

Ker kompromis ni bil zapisan, zgodovinarji različno ocenjujejo njegovo obseg in motivacijo vpletenih. Nekateri ga vidijo kot pragmatičen nujni korak k končanju konflikta in stabilizaciji države, drugi pa kot izdajstvo idealov rekonstrukcije in opuščanje prizadevanj za polno enakopravnost Afroameričanov. V literaturi se pogosto omenjajo tudi anekdote, kot je t. i. "Wormley Hotel bargain", vendar so podrobnosti teh zgodb predmet strokovne razprave.

Skupna ugotovitev: kompromis iz leta 1877 je bil odločilen trenutek v ameriški zgodovini — formalno je rešil predsedniško krizo, hkrati pa je odprl pot za vrnitev belske oblasti na jugu in dolgotrajne omejitve pravic temnopoltih prebivalcev, s čimer je oblikoval politični in družbeni razvoj ZDA v naslednjih desetletjih.