Hassan Rouhani – predsednik Irana, diplomat in jedrski pogajalec
Hassan Rouhani – profil iranskega predsednika: diplomat, jedrski pogajalec in politik. Življenjepis, vloga pri jedrskih pogajanjih in vpliv na iransko politiko.
Hassan Rouhani (perzijsko: حسن روحانی, tudi Ruhani, Rohani, Rowhani; rojen 12. novembra 1948 kot Hassan Feridon حسن فریدون) je iranski politik, mudžahid, odvetnik, akademik in diplomat, ki predsedoval Iranu v obdobju med avgustom 2013 in avgustom 2021. Od leta 1999 je član skupščine strokovnjakov, od leta 1991 član sveta za izredne razmere, od leta 1989 član vrhovnega sveta za nacionalno varnost in od leta 1992 vodja centra za strateške raziskave.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Rouhani se je rodil v majhnem mestu Sorkheh v provinci Semnan. Kot mladi verski učenjak je študiral v Qomu, kjer se je izobraževal na področju islamskega prava in teologije. Pred revolucijo leta 1979 je sodeloval v opoziciji proti šahu. Pozneje je kombiniral versko izobrazbo s sekularnim študijem prava in političnih ved ter postal tudi predavatelj in akademik.
Politična kariera
Rouhani je že v zgodnjih letih islamske republike zasedal različne položaje v državnih organih. Bil je član parlamenta (Majlis) in po navedbah v prejšnjih obdobjih tudi podpredsednik Islamske posvetovalne skupščine (Majlis) v četrtem in petem mandatu. Med letoma 1989 in 2005 je bil sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, na tej funkciji pa je imel pomembno vlogo pri vprašanjih varnosti in mednarodnih odnosov, zlasti med in po vojni med Iranom in Irakom.
Jedrska pogajanja
Na položaju sekretarja vrhovnega sveta za nacionalno varnost je Rouhani vodil tudi iransko jedrsko pogajalsko skupino in bil glavni pogajalec države z državami EU v okviru pogovorov o iranskem jedrskem programu. V poznejših letih je kot predsednik igral osrednjo vlogo pri pogajanjih s skupino P5+1, kar je vodilo do skupnega celovitega akcijskega načrta (JCPOA) leta 2015 — sporazuma, ki je začasno omejil iranski jedrski program v zameno za omilitev sankcij.
Predsedniška kampanja in mandat
Rouhani se je 7. maja 2013 prijavil na predsedniške volitve, ki so potekale 14. junija 2013. Dejal je, da bo v primeru izvolitve pripravil "listino državljanskih pravic", obnovil gospodarstvo in izboljšal skrhane odnose z Zahodom. Ko so se začele zbirati prve številke glasov, je Rouhani močno vodil. Za predsednika Irana je bil izvoljen 15. junija, ko je premagal Mohameda Bagherja Ghalibafa. Funkcijo je prevzel 3. avgusta 2013. Leta 2017 je bil ponovno izvoljen za drugi mandat.
Politike in dosežki
Med glavne prioritetne točke njegove politike so sodile izboljšanje gospodarskega stanja, odpiranje diplomacije z zahodnimi državami, omejevanje mednarodne izolacije Irana in iskanje kompromisov v jedrskem vprašanju. Prizadeval si je za večjo gospodarsko stabilnost in tuje naložbe, zlasti po sklenitvi jedrskega sporazuma 2015. Njegova administracija je skušala tudi postopoma razširiti ekonomske in družbene svoboščine, čeprav so bili ti poskusi pogosto omejeni zaradi močnejših konzervativnih institucij v državi.
Kritike in izzivi
Rouhani se je soočal z več omejitvami in kritikami. Njegovi nasprotniki so ga obtoževali, da reform ni izvedel dovolj hitro in da ni uspel učinkovito zmanjšati brezposelnosti, inflacije in gospodarskih težav, ki so deloma posledica dolgoletnih sankcij. Tudi konservativna krogla, ki ima velik vpliv v Iranu (vključno z verskimi voditelji in varnostnimi organi), je pogosto zavirala njegove reforme. Po vdoru ZDA v sporazum JCPOA in kasnejšem ponovnem uvedenju sankcij leta 2018 so se gospodarske razmere še poslabšale, kar je privedlo do novih protestov in nezadovoljstva.
Odnos do mednarodne skupnosti
Rouhani je zunanjo politiko usmerjal proti večji dialogičnosti in zmanjševanju napetosti, zlasti z Evropo. Njegova vlada je dosegla mednarodni kompromis v jedrskem vprašanju, ki je začasno olajšal gospodarske pritiske. Kljub temu so mu nasprotovali tako notranji konservativci kot tudi tuji kritiki, ki so opozarjali na nadaljnje regionalne vojaške in politične aktivnosti Irana.
Po predsedovanju
Po koncu drugega mandata avgusta 2021 je Rouhani ostal opazna osebnost v iranski politiki, predvsem kot član skupščine strokovnjakov in kot figura, ki zagovarja pragmatičen pristop v mednarodnih odnosih. Njegovo obdobje je pogosto ocenjeno kot čas poskusov normalizacije odnosov z zahodnimi državami, vendar z omejenimi rezultati zaradi notranjih in zunanjih ovir.
Hassan Rouhani ostaja kontroverzna in vplivna osebnost sodobne iranske politike — hkrati ga nekateri cenijo kot pragmatičnega pogajalca in reformatorja, drugi pa kritizirajo zaradi pomanjkanja globljih institucionalnih sprememb v državi.
Vprašanja in odgovori
V: Kako je polno ime Hasana Rouhanija?
O: Polno ime Hasana Rouhanija je حسن روحانی, prevedeno tudi Ruhani, Rohani, Rowhani; rojen je kot Hassan Feridon حسن فریدون.
V: Kdaj se je rodil?
O: Rodil se je 12. novembra 1948.
V: Katere položaje je zasedal v iranski vladi?
O: Od leta 1999 je bil član skupščine strokovnjakov, od leta 1991 član sveta za izredne razmere, od leta 1989 član vrhovnega sveta za nacionalno varnost in od leta 1992 vodja centra za strateške raziskave. Bil je tudi podpredsednik 4. in 5. mandata islamske posvetovalne skupščine (madžlisa) ter sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost med letoma 1989 in 2005.
V: Kaj je obljubil, če bo izvoljen za predsednika?
O: Če bo izvoljen za predsednika, je obljubil, da bo pripravil "listino državljanskih pravic", obnovil gospodarstvo in izboljšal skrhane odnose z Zahodom.
V: Kdaj se je prijavil na predsedniške volitve?
O: Na predsedniške volitve se je prijavil 7. maja 2013.
V: Kdaj je bil izvoljen za predsednika?
O: Za predsednika je bil izvoljen 15. junija 2013.
V: Kdaj se je začel njegov mandat?
O: Njegov mandat se je začel 3. avgusta 2013.
Iskati