Kiribati: otoška država ob ekvatorju — zgodovina in dejstva

Kiribati (izgovori se "KiriBASS") je otoška država v Tihem oceanu. Ima 33 atolov, skupin majhnih otokov. Država leži blizu ekvatorja. Glavno mesto je Južna Tarawa na atolu Tarawa.

Kiribati so se nekoč imenovali Gilbertovi otoki. Leta 1892 so Gilbertovi otoki skupaj z otoki Ellice (danes znani kot Tuvalu) postali britanski protektorat in se skupaj imenujejo Gilbertovi in Elliceovi otoki. Kiribati je leta 1979 postal neodvisna republika.

Kiribati je ena najrevnejših držav v Tihem oceanu. Ima malo naravnih virov. Turizem je pomembna gospodarska panoga.

Kiribati je leta 1979 z Združenimi državami Amerike podpisal Pogodbo o prijateljstvu in ozemeljski suverenosti (imenovano tudi "pogodba iz Tarave"). ZDA so se v tej pogodbi odpovedale zahtevam do otokov Canton, Enderbury, Hull, Birnie, Gardner, Phoenix, Sydney, McKean, Christmas, Caroline, Starbuck, Malden, Flint in Vostok. [1]

Uradna jezika Kiribatija sta angleščina in gilbertščina.

Geografija in prebivalstvo

Kiribati se razteza preko velikega dela osrednjega Tihega oceana, obsega atolne verige, razporejene okoli ekvatorja. Čeprav je skupna kopenska površina majhna (le nekaj sto kvadratnih kilometrov), država upravlja eno izmed večjih ekskluzivnih gospodarskih con (EEZ) v oceanu, kar ji daje pomembno vlogo pri ribištvu.

• Število otokov: 33 atolov in majhnih koralnih otokov.
• Površina: relativno majhna kopenska površina, razdrobljena po številnih atolih.
• Prebivalstvo: okoli 100.000–120.000 prebivalcev (večina živi na Tarawi), z gostim naseljevanjem v Južni Tarawi.
• Podnebje: tropsko, z visoko vlažnostjo in opaznimi sezonskimi padavinami; otoki so občutljivi na ciklone in pristiske El Niño/La Niña.

Krajša zgodovina

Otočje je bilo naseljeno skozi stoletja s strani prebivalcev mikronezijske/polinezijske dediščine. Prvi stiki z Evropejci so zaznamovali 18. stoletje, otoki pa so kasneje dobili ime po britanskem navigatorju Thomasu Gilbertju.

• Kolonialna doba: od konca 19. stoletja so bili pod britanskim nadzorom kot del Gilbertovih in Elliceovih otokov.
• Druga svetovna vojna: atoli, predvsem Tarawa, so bili prizori pomembnih bojev med zavezniškimi in japonskimi silami (npr. bitka pri Tarawi, 1943).
• Neodvisnost: Kiribati je postal samostojna republika leta 1979.
• Banaba in rudarjenje: nekateri otoki, npr. Banaba (Ocean Island), so doživeli intenzivno rudarjenje fosfatov v 20. stoletju, kar je povzročilo trajne družbene in okoljske posledice in prisilne premestitve prebivalstva.

Politična ureditev in družba

Kiribati je predsedniška republika z enodomnim parlamentom, imenovanim Maneaba ni Maungatabu. Predsednik je tako šef države kot vlade in ga izvolijo državljani. Družba temelji na tradicionalnih vrednotah, močnih skupnostnih vezi in pomenu lokalnih zborov (maneaba), kjer se urejajo tako družbeni kot upravni dogodki.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Kiribatija je majhno in odvisno od omejenih virov:

• Glavni viri prihodkov: ribištvo (izdaja licenc tujim ribičem), izvozni proizvodi, razvoj turizma in pomoč iz tujine oziroma mednarodnih organizacij.
• Selitve in izseljevanje: migracije v bolj razvite države so pogoste zaradi iskanja zaposlitve in izobraževanja.
• Turizem: ponuja potapljanje, drugačne ekosisteme in kulturne izkušnje, vendar je omejen zaradi oddaljenosti in infrastrukturnih izzivov.

Kultura in jezik

V Kiribatiju prevladujejo tradicije preprostega otoškega življenja, močna skupinska povezanost in verske prakse; velika večina prebivalstva se opredeljuje kot kristjani (različne denominacije). Dve uradni jeziki sta angleščina in gilbertščina, pri čemer je gilbertščina (Kiribati jezik) lingua franca na otokih.

Okoljski izzivi in podnebne spremembe

Kiribati je eno najbolj ogroženih držav zaradi dvigovanja morske gladine in podnebnih sprememb. Zaradi nizke nadmorske višine atolov so nevarnosti za obalne vasi izredno resne:

• erozija obal, vdor soli v sladke vode in izguba kmetijskih površin;
• povečano tveganje poplav pri visokih plimah in neurjih;
• država je glasna zagovornica mednarodnega ukrepanja proti podnebnim spremembam; nekdanji predsednik Anote Tong je bil med najbolj vidnimi mednarodnimi ozaveščevalci.

Kiribati je že izvedel neke ukrepe priprave in iskanja možnosti za prihodnost (vključno z nakupom zemljišč zunaj države kot možnostjo selitve prebivalstva), a izzivi ostajajo veliki.

Naravno varstvo

Kiribati upravlja pomembna morska zaščitena območja, med njimi tudi huge marine protected areas, kot je Phoenix Islands Protected Area (PIPA), eno največjih morskih zaščitenih območij na svetu, ki varuje koralne grebene in bogato morsko biotsko raznovrstnost.

Promet in povezave

Mednarodne povezave so omejene in odvisne od letalskih linij: glavno letališče na Tarawi omogoča povezave s sosednjimi državami in nekaj čarterskih povezav za turizem. Znotraj države je prevoz med atoli pogosto odvisen od ladijskih povezav in manjših letal.

Zaključek

Kiribati je država z edinstveno kulturo in naravo, vendar se sooča z velikimi ekonomskimi in okoljskimi izzivi. Zaradi svoje lege ob ekvatorju in nizke nadmorske višine ima posebno vlogo v globalnem dialogu o podnebnih spremembah in ohranjanju oceanov.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje glavno mesto Kiribatija?

V: Koliko atolov ima Kiribati?

V: Kdaj je Kiribati postal neodvisna republika?

V: Katera pogodba je bila podpisana med Združenimi državami Amerike in Kiribatijem leta 1979?

V: Kako so bili prej znani Gilbertovi otoki?

V: Kateri so uradni jeziki, ki se govorijo v Kiribatiju?

Išči po črki