Južni Sudan: država, zgodovina, državljanska vojna in močvirje Sudd
Južni Sudan je država v Afriki. Njeno uradno ime je Republika Južni Sudan. Nekoč je bila del Sudana. Leta 2013 se je začela državljanska vojna.
Ta celinska država meji na Etiopijo na vzhodu, Kenijo na jugovzhodu, Ugando na jugu, Demokratično republiko Kongo na jugozahodu, Srednjeafriško republiko na zahodu in Republiko Sudan na severu. Južni Sudan vključuje obsežno močvirnato območje Sudd, ki ga oblikuje Beli Nil, lokalno imenovano Bahr al Džabal.
Osnovni podatki
Glavno mesto je Juba. Država pokriva približno 620.000 km², prebivalstvo pa je ocenjeno na približno 10–12 milijonov ljudi (ocena se spreminja zaradi migracij in razseljevanja). Uradni jezik je angleščina, v vsakdanji rabi pa so številni domači jeziki in kreolska različica, znana kot Juba Arabic. Večina prebivalcev sledi krščanstvu in tradicionalnim verovanjam, majhen delež ljudi pa je muslimanov.
Zgodovina in pot do neodvisnosti
Območja, ki danes sestavljajo Južni Sudan, so bila zgodovinsko kulturno in etnično raznolika. Dolgotrajen konflikt med severnim in južnim delom Sudana je izhajal iz razlik v verski, kulturni in ekonomski politiki, nanj pa so vplivale tudi kolonialne zametke. Po desetletjih oboroženih spopadov in pogajanj je Južni Sudan 9. julija 2011 formalno razglasil neodvisnost od Republike Sudan po referendumu o samoodločbi.
Državljanska vojna (2013– )
Decembra 2013 je izbruhnil obsežen notranji spopad med silami, ločenimi po političnih in etničnih linijah. Konflikt se je sprva osredotočal na boje med predsednikom Salvo Kiirjem in njegovim nekdanjim namestnikom Riekom Macharjem, a je hitro razširil v širše etnične spopade, vključno z nasiljem med skupinama Dinka in Nuer. Posledice konflikte so bile hude: več sto tisoč mrtvih (ocene se razlikujejo), milijoni razseljenih oseb znotraj države in velike množice beguncev v sosednjih državah.
V prizadevanjih za mir so bile sklenjene različne mirovne pogodbe; avgusta 2015 je bila podpisana prva mirovna pogodba, a njena izvedba ni bila trajna. Leta 2018 je bila dosežena "Revitalizirana mirovna pogodba", ki je ustvarila okvir za prehodno vlado enotnosti in delno politično vključevanje opozicije. Kljub temu ostajajo številna težavna vprašanja, kot so razorožitev milic, dostop humanitarne pomoči, vrnitev razseljenih in reforme v varnostnem sektorju, zato je država še vedno ranljiva za izbruhe nasilja in politično nestabilnost.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Južnega Sudana je močno odvisno od nafte; odkritja nafte so ključni vir državnih prihodkov. Vendar pa je proizvodnja in izvoz nafte pogosto moten zaradi konfliktov, slabe infrastrukture in sporov s sosednjim Sudanom glede tranzitnih pristojbin. Poleg nafte je večina prebivalstva odvisna od kmetijstva, pašništva in ribolova za preživetje. Zaradi dolgotrajnih vojn so mnogi razvojni projekti zastali, dostop do izobraževanja in zdravstvenih storitev pa je omejen.
Močvirje Sudd in naravna raznovrstnost
Sudd je eno največjih močvirnih območij na svetu in ima ključno vlogo v ekosistemu Beli Nil. Območje se razteza na stotine kilometrov in se lahko med sezono deževij močno poveča. Sudd deluje kot naravni rezervoar vode, uravnava pretok Nila in zagotavlja življenjski prostor za številne vrste.
- Biotska raznovrstnost: Sudd je dom številnim pticam (vključno z migracijskimi vrstami), krokodilom, nilskim konjem, antilopam in drugim divjim živalim.
- Ekološka vloga: močvirje prečiščuje vodo, shranjuje ogljik in blaži poplave.
- Grožnje: spremembe v rabi zemljišč, načrti za kanale in sušenje območij, podnebne spremembe ter onesnaževanje lahko ogrozijo občutljiv ekosistem.
Humanitarna situacija
Konflikt in ekonomske težave sta povzročila resno humanitarno krizo. Veliko ljudi trpi zaradi pomanjkanja hrane, omejenega dostopa do zdravstvene oskrbe ter neustreznega bivališča. Humanitarne organizacije delujejo v državi, a dostop do prizadetih območij je pogosto otežen zaradi varnostnih razlogov in slabe infrastrukture. Mnogi ljudje so bili prisiljeni na notranje razseljevanje ali beg v sosednje države, kar ustvarja pritisk na tiste skupnosti in humanitarne vire v regiji.
Politika in izzivi za prihodnost
Južni Sudan se sooča z zahtevno nalogo prehoda iz konflikta v trajen mir in stabilnost. Ključne naloge vključujejo izvajanje mirovnih dogovorov, reformo varnostnih sil, decentralizacijo oblasti, pregon vojnih zločinov in vzpostavitev institucij, ki lahko zagotovijo vladavino prava. Prav tako je nujen gospodarski razvoj, diverzifikacija virov dohodka in vlaganje v javne storitve, da se izboljšajo življenjske razmere prebivalstva.
Kultura in družba
Družba Južnega Sudana je etnično zelo raznolika — med največjimi skupinami so Dinka, Nuer, Shilluk in druge. Tradicionalne skupnosti ohranjajo bogate običaje, glasbo, ples in obrede, ki so del identitete prebivalcev. Varnostni izzivi in razseljevanje so močno vplivali na kulturno življenje, vendar skupnosti vztrajno ohranjajo svoje tradicije.
Južni Sudan ostaja država z velikim potencialom zaradi svojih naravnih virov in stratečne lege, a pot do trajnega miru, stabilnosti in razvoja bo zahtevna in dolgotrajna. Mednarodna pomoč in sodelovanje s sosedami ter vključevanje različnih etničnih in političnih skupin sta ključna za prihodnost države.
Deset zveznih držav Južnega Sudana je razvrščenih v tri zgodovinske pokrajine Sudana. Bahr el Ghazal Ekvatorija Večji Zgornji Nil
Zgodovina
Sedanji Južni Sudan je bil nekoč del angloegiptovskega Sudana. Ta del britanskega imperija je po osamosvojitvi leta 1956 postal Republika Sudan. Po prvi sudanski državljanski vojni je bila leta 1972 ustanovljena avtonomna regija Južni Sudan, ki je trajala do leta 1983. Kmalu se je razvila druga sudanska državljanska vojna, ki se je končala s celovitim mirovnim sporazumom leta 2005. Istega leta je bila ustanovljena avtonomna vlada Južnega Sudana. Južni Sudan je postal neodvisna država 9. julija 2011 ob polnoči po lokalnem času po referendumu, ki je potekal januarja 2011. Na referendumu se je skoraj 99 % volivcev izreklo za ločitev od preostalega Sudana.
Varnostni svet Združenih narodov se je 13. julija 2011 sestal, da bi uradno razpravljal o članstvu Republike Južni Sudan. Naslednji dan, 14. julija 2011, je Južni Sudan postal država članica Združenih narodov. Južni Sudan je zaprosil tudi za članstvo v Skupnosti narodov, Vzhodnoafriški skupnosti, Medvladnem organu za razvoj, Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki. Država je bila razglašena za upravičeno do prošnje za članstvo v Arabski ligi.
Na poletnih olimpijskih igrah leta 2012 je en športnik iz Južnega Sudana tekmoval pod zastavo Mednarodnega olimpijskega komiteja. Leta 2013 je izbruhnila državljanska vojna.
Geografija
Njegova prestolnica je Džuba. V njej živi od osem do dvanajst milijonov ljudi. Govorijo več kot 200 jezikov, vendar je uradni jezik angleščina. Veliko ljudi govori tudi arabščino.
Glavna vera je krščanstvo, ki ga izpoveduje skoraj 78 % prebivalstva. Še 20 % jih izpoveduje afriške tradicionalne religije, le 3 % pa so muslimani.
Gospodarstvo Južnega Sudana v veliki meri temelji na nafti, imajo pa tudi veliko lesno industrijo, ki jo sestavlja predvsem tikovina. Država je zelo revna in nerazvita. Infrastruktura je zelo slabo razvita, državljanske vojne pa so povzročile veliko škode.
