Srednjeafriška republika – geografski, politični in gospodarski pregled

Srednjeafriška republika (SAR) (francosko: République centrafricaine, izgovorjava [ʁepyblik sɑ̃tʁafʁikɛn] ali Centrafrique [sɑ̃tʀafʀik]; Sango Ködörösêse tî Bêafrîka), je celinska država v Srednji Afriki. Večinoma je pokrita s planoto ali visokim, ravnim kosom kopnega, povprečne nadmorske višine okoli 600–900 metrov (površinsko povprečje je približno 941 m v nekaterih ocenah). Država obsega približno 620.000 kvadratnih kilometrov (okoli 240.000 kvadratnih milj). Ocene števila prebivalcev se razlikujejo glede na leto; po zadnjih ocenah znaša prebivalstvo okvirno 4–5 milijonov ljudi (prej so bile navajane ocene, npr. okoli 4,4 milijona iz leta 2008). Glavno mesto je Bangui, ki leži ob reki Ubangi in je administrativno, gospodarsko in prometno središče države.

Geografija in podnebje

Teritorij Srednjeafriške republike je večinoma ravninski plato z nižinami na severu in gosto deževnim tropskim gozdom na jugu. Južna meja je določena z reko Ubangi, ki je pomembna plovna pot in naravna meja z Demokratično republiko Kongo. Podnebje se giblje od tropskega ekvatorialnega na jugu (velike količine padavin skozi leto) do suhejšega, savanskega podnebja na severu, kjer so pogoste suše v sušnih sezonah. Takšne klimatske razlike močno vplivajo na kmetijstvo in razporeditev prebivalstva.

Prebivalstvo, jeziki in kultura

Prebivalstvo sestavlja več etničnih skupin; v državi živijo med drugim plemena Banda in Bayā, pa tudi številne druge skupine ter skupnosti Pigmejcev v gozdnatih predelih juga. Uradni jezik je francoščina, vendar je široko razširjen tudi nacionalni jezik sango, ki se uporablja kot lingua franca med različnimi etničnimi skupinami. V mestih, zlasti v Banguiju, se zaradi izobraževanja in uprave uporablja več jezikov.

Narava in biodiverziteta

Južni deli države so prekriti z gostimi deževnimi gozdovi, kjer najdemo bogato biodiverziteto, vključno z ogroženimi vrstami, kot so gorile. Gozdovi so tudi življenjski prostor za številne druge sesalce, ptice in rastline ter so pomembni za tradicionalne skupnosti in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kljub temu nezakonito sekanje dreves in neurejeno izkoriščanje naravnih virov ogrožata gozdove.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Srednjeafriške republike temelji pretežno na kmetijstvu za lastno preskrbo; večina prebivalcev se ukvarja s tradicionalnim kmetovanjem (korenovke, žita, zelenjava), kar je pogosto ranljivo za suše in druge vremenske ekstremne razmere. Država ima pomembne naravne vire, med njimi diamantov in urana, ter les in druge minerale; izvozi tudi bombaž in kavo. Zaradi pomanjkanja infrastrukturnih možnosti, politične nestabilnosti in nezakonitega izkoriščanja virov ta bogastva pogosto ne prinesejo stabilnega gospodarskega razvoja prebivalcem.

Valuta je frank CFA (Central African CFA franc). Ta valuta je vezana na evro prek skupnega mehanizma z zahodnoafriško različico CFA franka; tečaji do tujega denarja se spreminjajo z valutnimi trgi. Za primer (v času zbiranja podatkov) je bila navedena vrednost: 1 ameriški dolar ≈ 590,3 franka CFA, vendar se lahko tečaj razlikuje in je pogosto odvisen od trenutnega frank–evro tečaja.

Politika, varnost in sodobna zgodovina

Dejstvo, da je Srednjeafriška republika do leta 1960 upravljala Francija, je pustilo močen pečat v upravni strukturi in jeziku. Po neodvisnosti je država večkrat doživela politično nestabilnost. Od leta 1960 naprej so se pojavljali državni udari, upori in obdobja vlad oz. vladnih prelomov, kar je vplivalo na dolgotrajno negotovost.

V zadnjih desetletjih so bili zabeleženi obsežni konflikti med različnimi oboroženimi skupinami, kar je vodilo v množične premestitve prebivalstva, humanitarne krize in gospodarsko stagnacijo. Državo so v nekaterih obdobjih pretresali oboroženi spopadi, vključno s spopadi med pripadniki različnih milic ter vladnimi in neskladnimi silami; kot posledica so se pojavili tudi primeri, ko je država vodila vojne s samo seboj in trpela zaradi korupcije. Mednarodne mirovne in humanitarne misije, vključno z Združenimi narodi in drugimi partnerji, so prisotne, da bi pomagale pri stabilizaciji, zaščiti civilistov in ponovno vzpostavitvi državnih institucij.

Infrastruktura in socialne razmere

Država je notranje razdeljena tudi zaradi šibke infrastrukture: slabe cestne povezave, omejen električni sistem, pomanjkanje razvitih zdravstvenih in izobraževalnih storitev ter omejen dostop do pitne vode v mnogih predelih. Kot celinska (landlocked) država je odvisna od sosednjih držav in reka Ubangi za del prevoza in izvoza blaga.

Humanitarne razmere so pogosto zahtevne: številni ljudje potrebujejo pomoč pri hrani, zdravstveni oskrbi in osnovnih storitvah, še posebej v območjih, prizadetih zaradi konfliktov in premikov prebivalstva. Mednarodne in lokalne nevladne organizacije delujejo na izboljšanju razmer, a so možnosti omejene zaradi varnostnih razmer in logističnih izzivov.

Izazovi in možnosti

Glavni izzivi so politična stabilnost, varnost, korupcija, slaba infrastruktura in odvisnost od nestabilnih virov dohodka. Hkrati država in mednarodni partnerji vidijo možnosti v človekovem razvoju, trajnostnemu upravljanju gozdov in naravnih virov, izboljšanju kmetijstva ter v gradnji temeljev za mirno in vključujočo politiko. Dolgoročni napredek zahteva kombinacijo notranjih reform, zmanjšanja vpliva oboroženih skupin in trajnostnih naložb v osnovne storitve.

Čeprav je Srednjeafriška republika bogata z naravnimi viri in kulturno raznolikostjo, njeno stanje močno določajo varnostne razmere, slabša infrastruktura in potrebe po obsežnih institucionalnih reformah za trajnostni razvoj in mir. Razumevanje geografskih, družbenih in gospodarskih posebnosti je ključno za podporo stabilizaciji in izboljšanju življenjskih razmer prebivalcev.

Geografija

Srednjeafriška republika je celinska država. Meji na države Kamerun, Čad, Sudan, Južni Sudan, Demokratično republiko Kongo in Republiko Kongo.

Večji del Srednjeafriške republike je ravninska ali valovita savana na planotah. Običajno je približno 500 metrov nad morjem. Večina severne polovice je v vzhodnosudanski savanski ekoregiji Svetovnega sklada za naravo. Na severovzhodu je hribovje Fertit. Na jugozahodnem delu države so raztreseni hribi. Na severozahodu je masiv Yade, granitna planota z nadmorsko višino 1.143 čevljev (348 m).

Srednjeafriška republika je z 622.941 kvadratnimi kilometri 42. največja država na svetu. Velika je približno toliko kot Ukrajina in nekoliko manjša od ameriške zvezne države Teksas.

Velik del južne meje tvorijo pritoki reke Kongo. Reka Mbomou se na vzhodu združi z reko Uele in tvori rekoUbangi. Na zahodu teče skozi del države reka Sangha. Vzhodna meja poteka ob robu porečja reke Nil.

Gozdovi pokrivajo do 8 % ozemlja. Najgostejši so na jugu. Gozdovi so zelo raznoliki. V njem so gospodarsko pomembne vrste Ayous, Sapelli in Sipo. Stopnja krčenja gozdov je 0,4 % na leto, pogosto pa je prisotno tudi tihotapljenje lesa.

Reka Ubangi na obrobju Banguija.

Mesta

Največja mesta v Srednjeafriški republiki so:

1. Bangui - 622.771 prebivalcev (popis 2006)
2. Bimbo - 124.176
3. Berbérati - 76.918
4. Carnot - 45.421
5. Bambari - 41.356
6. Bouar - 40.303
7. Bossangoa - 36.478
8. Bria - 35.204
9. Bangassou - 31.553
10. Nola - 29.181

Središče mesta Bangui

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Srednjeafriška republika?

V: Kako visoko nad morjem je RCA?

V: Kolikšna je skupna površina Srednjeafriške republike?

V: Koliko ljudi živi v Srednjeafriški republiki?

V: Katero je glavno mesto Srednjeafriške republike?

V: Kateri jezik govori večina ljudi v Srednjeafriški republiki?

Išči po črki