WWF – Svetovni sklad za naravo: poslanstvo, zgodovina in ključni projekti

Svetovni sklad za naravo (WWF) je mednarodna okoljska organizacija. Ustanovljena je bila kot Svetovni sklad za naravo, kar je še vedno njeno uradno ime v Kanadi in Združenih državah Amerike.

Večina njenih pisarn je v Švici. Njihova maskota ali logotip je velikanska panda. Je največja neodvisna organizacija za upravljanje prostoživečih živali na svetu. Ima več kot 5 milijonov podpornikov po vsem svetu, ki delujejo v več kot 90 državah. WWF podpira 15.000 projektov za ohranjanje narave in okolja po vsem svetu. Je dobrodelna organizacija. Približno 90 % sredstev za zbiranje sredstev pridobi z donacijami zasebnikov in podjetij.

Skupina pravi, da je njeno poslanstvo "zaustaviti in obrniti uničevanje našega naravnega okolja". Velik del njenega dela je osredotočen na ohranjanje treh biomov, ki vsebujejo večino svetovne biotske raznovrstnosti: gozdov, sladkovodnih ekosistemov ter oceanov in obal. Med drugim se ukvarja tudi z ogroženimi vrstami, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami. Organizacija vsako leto izvede več kot 1 200 terenskih projektov po vsem svetu.

Ustanovitev in kratka zgodovina

WWF je nastal leta 1961; pobudo za ustanovitev so dali več naravovarstvenikov in znanstvenikov, med vidnejšimi ustanovitelji pa so Sir Peter Scott, Max Nicholson, Guy Mountfort in Julian Huxley. Organizacija je hitro prerasla v globalno mrežo nacionalnih pisarn, mednarodnih strokovnjakov in partnerstev. Sedež organizacije (Global) se nahaja v Glandu v Švici.

Glavno poslanstvo in pristopi

WWF si prizadeva za ohranitev biotske raznovrstnosti in vzpostavitev trajnostnih načinov upravljanja naravnih virov. Njeno delo poteka na več ravneh:

• znanost – raziskave in spremljanje stanja narave (npr. Living Planet Index in poročila Living Planet Report);
• načrtovanje in upravljanje – vzpostavitev in upravljanje zaščitenih območij ter restavriranje habitatov;
• politika in lobiranje – vplivanje na zakonodajo, mednarodne sporazume in prakse gospodarskih panog;
• sodelovanje z lokalnimi skupnostmi – vključevanje ljudi, ki živijo ob naravnih vrednotah, v ohranitvene rešitve;
• tržne spremembe – spodbujanje trajnostnih dobavnih verig (les, ribe, kmetijski proizvodi) in sodelovanje s podjetji za zmanjšanje okoljskega odtisa;
• ozaveščanje in akcije javnosti – kampanje, izobraževanje in globalne akcije, kot je Earth Hour.

Ključni projekti in programi

WWF izvaja številne projekte po svetu, med bolj prepoznavnimi so:

• varstvo velikih ekosistemov: tropski gozdovi, sladkovodni sistemi (reke, jezera) in morski habitati;
• programi za ogrožene vrste: delovanje za zaščito velikih zveri (npr. tigri, sloni, nosorogi), morskih živali in endemičnih vrst;
• projekte za ohranjanje voda: upravljanje porečij, izboljšanje dostopa do pitne vode in ohranjanje naravnih tokov;
• programi za trajnostno rabo virov: certifikati in pobude za trajnostno ribištvo, gozdarstvo in kmetijstvo;
• podnebni ukrepi: zmanjševanje emisij, ohranjanje in obnavljanje ogljičnih zalog v ekosistemih;
• publikacije in raziskave: Living Planet Report, ki redno ocenjuje stanje biotske raznovrstnosti in vpliv človeka na naravo.

Dosežki

Med pomembnejšimi dosežki WWF štejejo prispevki k vzpostavitvi zaščitenih območij, uspešne pobude za trajnostno rabo virov, zmanjševanje nezakonitega lova in trgovine z divjimi živalmi ter širše ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave. Organizacija je pomembno vplivala tudi na oblikovanje mednarodnih okoljskih politik in standardov.

Kritike in izzivi

WWF ni brez kritik. Med pogostejšimi očitki so:

• sodelovanje s korporacijami, kar nekateri očitajo kot dopuščanje "zelenega prekrivanja" (greenwashing);
• primeri, kjer so projekte spremljale napetosti z lokalnimi skupnostmi glede zemljišča in pravic do rabe naravnih virov;
• izzivi pri merjenju dolgoročnih učinkov nekaterih programov in potreba po še tesnejšem upoštevanju človekovih pravic v naravovarstvu.

WWF se na te kritike odziva z reformami, uvedbo politik za človekove pravice in pregledom partnerstev, vendar ostaja izziv zagotoviti preglednost in pravično vključevanje vseh deležnikov.

Kako lahko posamezniki sodelujete

Če vas zanima sodelovanje ali podpora, lahko to naredite na več načinov:

• donacije in članstvo pri nacionalni pisarni WWF;
• udeležba v kampanjah (npr. Earth Hour), prostovoljno delo ali lokalne iniciative;
• izobraževanje in širjenje znanja o trajnostnih praksah ter sprememba lastnih navad (trajnostna prehrana, zmanjšanje odpadkov, varčevanje z energijo);
• sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pri projektih ohranjanja in obnovitve narave.

WWF ostaja ena izmed najbolj prepoznavnih mednarodnih organizacij za naravovarstvo, z jasno izpostavljenim poslanstvom in obsežno mrežo projektov — kljub temu pa mora še naprej reševati etične, družbene in okoljske izzive, da bi dosegla trajnostne rezultate, ki so pravični za ljudi in naravo.

Ura za Zemljo 2013 v amfiteatru Verona Arena, Piazza Bra, Verona, Italija, pred ugasnitvijo ulične razsvetljave (zgoraj) in med njo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Svetovni sklad za naravo (WWF)?

V: Kakšna je maskota WWF?

V: Koliko podpornikov ima WWF po vsem svetu?

V: Kakšna vrsta organizacije je WWF?

V: Kakšno je poslanstvo WWF?

V: Kateri biomi so v središču pozornosti organizacije WWF?

V: S katerimi drugimi vprašanji se WWF ukvarja?

Išči po črki