Biom
V ekologiji je biom večja regionalna skupina značilnih rastlinskih in živalskih združb, ki so najbolje prilagojene fizičnemu naravnemu okolju, zemljepisni širini, nadmorski višini in reliefu regije.
Biome sestavljajo ekoregije ali združbe v stabilnem ustaljenem stanju in vsa pripadajoča prehodna, motena ali degradirana vegetacija, živalstvo in tla, pogosto pa jih je mogoče prepoznati po tipu klimaksne vegetacije.
Biotska raznovrstnost, značilna za vsak biom, zlasti raznolikost živalskih vrst in subdominantnih rastlinskih oblik, je odvisna od abiotskih dejavnikov in produktivnosti biomase prevladujoče vegetacije. Kopenski biomi z večjo neto primarno produktivnostjo, razpoložljivostjo vlage in temperaturo.
Temeljna klasifikacija biomov je v:
- kopenski (kopenski) biomi in
- Vodni (vodni) biomi.
Biomi imajo pogosto lokalna imena. Na primer, zmerni travnati ali grmičasti biom je v osrednji Aziji znan kot stepa, v južni Afriki kot savana ali veld, v Severni Ameriki kot prerija, v Južni Ameriki kot pampa in v Avstraliji kot puščava ali grmičevje. Včasih je lahko celoten biom namenjen varstvu, zlasti v okviru akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost posamezne države.
Kopenski biomi
Podnebje je glavni dejavnik, ki določa razporeditev kopenskih biomov. Med pomembnimi podnebnimi dejavniki so:
- geografska širina: arktična, borealna, zmerna, subtropska, tropska.
- vlažnost: vlažna, polvlažna, polsuha in suha.
- sezonsko nihanje: padavine so lahko enakomerno razporejene skozi vse leto ali pa jih zaznamujejo sezonska nihanja.
- suho poletje, mokra zima: večina območij na Zemlji dobi večino padavin v poletnih mesecih, sredozemska podnebna območja pa v zimskih mesecih.
- nadmorska višina: naraščajoča nadmorska višina povzroča podobno porazdelitev habitatnih tipov kot naraščajoča geografska širina.
Biotska raznovrstnost se na splošno povečuje od polov proti ekvatorju in narašča z vlažnostjo.
Najpogosteje uporabljeni sistemi razvrščanja biomov ustrezajo geografski širini (ali temperaturni coni) in vlažnosti.
Sistem Udvardy
Leta 1975 je Miklos Udvardy objavil sistem biogeografskih pokrajin, ki so bile razdeljene na 12 kopenskih biomov.
Sistem Bailey
Robert G. Bailey je v zemljevidu, objavljenem leta 1975, razvil biogeografski klasifikacijski sistem za Združene države Amerike. Kasneje je Bailey sistem razširil še na preostalo Severno Ameriko leta 1981 in na svet leta 1989. Baileyjev sistem temelji na podnebju in je razdeljen na štiri področja (polarno, vlažno zmerno, suho in vlažno tropsko), nadaljnja delitev pa temelji na drugih podnebnih značilnostih (subarktično, toplo zmerno, vroče zmerno in subtropsko, morsko in celinsko, nižinsko in gorsko).
Sistem WWF
Skupina biologov je za Svetovni sklad za naravo (WWF) razvila sistem ekološke klasifikacije zemljišč, ki je opredelil 14 biomov, imenovanih glavni habitatni tipi, in nadalje razdelil svetovno kopno na 867 kopenskih ekoregij. Ta klasifikacija se uporablja za opredelitev seznama ekoregij Global 200, ki jih je WWF opredelil kot prednostne za ohranjanje. Glavni habitatni tipi WWF so naslednji:
- Gozdovi ("listavci" = drevesa iz rodu Angiosperm)
- Tropski in subtropski vlažni listnati gozdovi (tropski in subtropski, vlažni)
- Tropski in subtropski suhi listnati gozdovi (tropski in subtropski, polhumidni)
- Tropski in subtropski gozdovi iglavcev (tropski in subtropski, polhumidni)
- Temperatni listnati in mešani gozdovi (zmerni, vlažni)
- Temperatni iglasti gozdovi (zmerni, vlažni do polvlažni)
- Borealni gozdovi/tajga (subarktični, vlažni)
- Sredozemski gozdovi, gozdovi in grmičevje ali sklerofilni gozdovi (zmerno topli, polsuhi do polsuhi z zimskimi padavinami)
- Travišča
- Tropska in subtropska travišča, savane in grmišča (tropska in subtropska, polsuha)
- Travišča, savane in grmišča zmernega pasu (zmerni, polsuhi)
- Poplavljena travišča in savane (zmerni do tropski podnebni pas, poplavljene s sladko ali slano vodo)
- Planinska travišča in grmišča: alpska (nad drevesno mejo) ali gorska (pod drevesno mejo, torej z drevesi).
- Tundra (Arktika)
- Puščave in kserična grmičevja (zmerni do tropski pas, suha)
- Mangrove (subtropske in tropske, zalite s slano vodo)
Vodni biomi
- kontinentalni šelf
- litoralno/medplimsko območje
- obrežje
- ribnik
- koralni greben
- gozd morskih listov
- pakiranje ledu
- hidrotermalni vrelci
- hladni izviri
- bentoška cona
- pelagično območje
- neritska cona
Drugi biomi
Endolitski biom, ki ga v celoti sestavlja mikroskopsko življenje v skalnih porah in razpokah kilometre pod površjem, je bil odkrit šele pred kratkim in se ne prilega večini klasifikacijskih shem.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je biom?
O: Biom je večja regionalna skupina značilnih rastlinskih in živalskih združb, ki so najbolje prilagojene fizičnemu naravnemu okolju, zemljepisni širini, nadmorski višini in terenu regije.
V: Kako je sestavljen biom?
O: Biom sestavljajo ekoregije ali naselja v stabilnem, ustaljenem stanju in vsa pripadajoča prehodna, motena ali degradirana vegetacija, favna in tla.
V: Kaj določa biotsko raznovrstnost posameznega bioma?
O: Biotsko raznovrstnost vsakega bioma določajo abiotski dejavniki, kot so neto primarna produktivnost, razpoložljivost vlage in temperatura ter produktivnost biomase prevladujočega rastlinstva.
V: Ali obstajata dve glavni vrsti biomov?
O: Da, obstajata dve glavni vrsti biomov - kopenski (kopenski) in vodni (vodni).
V: Ali imajo biomi v različnih delih sveta lokalna imena?
O: Da, biomi imajo pogosto lokalna imena, odvisno od tega, kje na svetu se nahajajo. Na primer, travniški ali grmičevnati biom zmernega pasu se lahko imenuje stepa v Srednji Aziji ali savana ali polje v južni Afriki.
V: Ali je mogoče celoten biom zaščititi?
O: Da, v okviru akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost posamezne države je mogoče zaščititi celoten biom.
