Biomasa
Biomasa je osnovni pojem v ekologiji in industriji proizvodnje energije. Organske odpadke, kot so odmrli rastlinski in živalski materiali, živalski gnoj in kuhinjski odpadki, je mogoče pretvoriti v plinasto gorivo, imenovano bioplin. Organske odpadke razgradijo bakterije v bioplinskih reaktorjih, pri čemer se sprošča bioplin, ki je v bistvu mešanica metana in ogljikovega dioksida.
V ekologiji pomeni biomasa kopičenje žive snovi. To je celotna živa snov na določenem območju ali v biološki skupnosti ali skupini. Biomasa se meri z maso ali suho maso na določeno površino (na kvadratni meter ali kvadratni kilometer). V energetski industriji se nanaša na biološki material, ki se lahko uporablja kot gorivo ali za industrijsko proizvodnjo. Biomasa vključuje rastlinske snovi, ki se gojijo za uporabo kot biogorivo, in tudi rastlinske ali živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo vlaken, kemikalij ali toplote. Biomasa lahko vključuje tudi biološko razgradljive odpadke, ki se lahko sežgejo kot gorivo. Izključuje organske snovi, ki so bile z geološkimi procesi pretvorjene v snovi, kot sta premog ali nafta. Običajno se meri s suho maso.
Antarktični kril, katerega vrsta predstavlja približno 0,66 % zemeljske biomase, kar je največ med vsemi živalskimi vrstami.
Switchgrass, trpežna rastlina, ki se v ZDA uporablja v industriji biogoriv.
Riževe pleve
Energetska industrija
Izraz biomasa je uporaben zlasti pri rastlinah, kjer nekaterih notranjih struktur ni vedno mogoče šteti za živo tkivo, na primer les (sekundarni ksilem) drevesa.
Biogoriva vključujejo bioetanol, biodizel in bioplin.
Biomasa se prideluje iz več rastlin, med drugim iz preklopne trave, konoplje, koruze, topola, vrbe in sladkornega trsa. Posebna uporabljena rastlina običajno ni zelo pomembna za končne izdelke, vendar vpliva na predelavo surovine. Čeprav je biomasa obnovljivo gorivo, lahko njena uporaba še vedno prispeva h globalnemu segrevanju. To se zgodi, ko se poruši naravno ravnovesje ogljika; na primer s krčenjem gozdov ali urbanizacijo zelenih površin.
Biomasa je del kroženja ogljika. Pri fotosintezi se ogljik iz ozračja pretvori v rastlinske snovi. Ko rastlina zgnije ali zgori, se ogljik vrne v ozračje. To se zgodi nekoliko hitro, rastlinske snovi, ki se uporabljajo kot gorivo, pa se lahko stalno nadomeščajo s sajenjem za novo rast. Zato se količina ogljika v ozračju ne spremeni veliko.
Čeprav fosilna goriva izvirajo iz stvari, ki so že zdavnaj umrle, jih po splošno sprejeti opredelitvi ne štejemo za biomaso, saj vsebujejo ogljik, ki že zelo dolgo ni več v krogu ogljika. Z njihovim izgorevanjem se v ozračje zato vnaša veliko ogljikovega dioksida.
Druge uporabe biomase poleg goriva:
- Gradbeni material
- Papir (iz celuloznih vlaken)
- Biološko razgradljiva plastika
Plastične mase iz biomase, kot so nekatere, ki se raztapljajo v morski vodi, se izdelujejo na enak način kot plastične mase iz nafte, njihova proizvodnja je dejansko cenejša in izpolnjujejo ali presegajo večino standardov učinkovitosti. Vendar pa niso tako odporne na vodo kot običajne plastike.
Elektrarna na bioplin
Ekologija
Najuspešnejša žival glede na biomaso je antarktični kril, Euphausia superba, katerega biomasa po vsem svetu verjetno presega 500 milijonov ton, kar je približno dvakrat več od skupne biomase ljudi. Biomasa je lahko tudi merilo suhe organske mase ekosistema.
To je povzetek podatkov o biomasi.
| TIP EKOSISTEMA BIOME | Območje | Povprečna neto primarna proizvodnja | Svetovna primarna proizvodnja | Povprečna biomasa | Svetovna biomasa | Najnižja stopnja nadomeščanja |
| (v milijonih km²) | (gram suhegaC/kvadratni meter/leto) | (v milijardah ton/leto) | (kg suhega C/kvadratni meter) | (v milijardah ton) | (leta) | |
| Tropski deževni gozd | 17.0 | 2,200 | 37.40 | 45.00 | 765.00 | 20.45 |
| Tropski monsunski gozd | 7.5 | 1,600 | 12.00 | 35.00 | 262.50 | 21.88 |
| zmerni zimzeleni gozd | 5.0 | 1,320 | 6.60 | 35.00 | 175.00 | 26.52 |
| Temperatni listnati gozd | 7.0 | 1,200 | 8.40 | 30.00 | 210.00 | 25.00 |
| 12.0 | 800 | 9.60 | 20.00 | 240.00 | 25.00 | |
| Sredozemski odprti gozd | 2.8 | 750 | 2.10 | 18.00 | 50.40 | 24.00 |
| Gozdovi in grmičevje | 5.7 | 700 | 3.99 | 6.00 | 34.20 | 8.57 |
| 15.0 | 900 | 13.50 | 4.00 | 60.00 | 4.44 | |
| Temperatni travniki | 9.0 | 600 | 5.40 | 1.60 | 14.40 | 2.67 |
| 8.0 | 140 | 1.12 | 0.60 | 4.80 | 4.29 | |
| Puščava in polpuščavsko grmičevje | 18.0 | 90 | 1.62 | 0.70 | 12.60 | 7.78 |
| Ekstremna puščava, kamnita puščava, peščeni ali ledeni pokrov | 24.0 | 3 | 0.07 | 0.02 | 0.48 | 6.67 |
| Obdelovalno zemljišče | 14.0 | 650 | 9.10 | 1.00 | 14.00 | 1.54 |
| Močvirje in barje | 2.0 | 2,000 | 4.00 | 15.00 | 30.00 | 7.50 |
| Jezera in potoki | 2.0 | 250 | 0.50 | 0.02 | 0.04 | 0.08 |
| Celotna celinska | 149.00 | 774.51 | 115.40 | 12.57 | 1,873.42 | 16.23 |
| Odprti ocean | 332.00 | 125.00 | 41.50 | 0.003 | 1.00 | 0.02 |
| Območja vzpona | 0.40 | 500.00 | 0.20 | 0.020 | 0.01 | 0.04 |
| 26.60 | 360.00 | 9.58 | 0.010 | 0.27 | 0.03 | |
| Rastišča alg in grebeni | 0.60 | 2,500.00 | 1.50 | 2.000 | 1.20 | 0.80 |
| Ustja in mangrove | 1.40 | 1,500.00 | 2.10 | 1.000 | 1.40 | 0.67 |
| Skupaj morske vode | 361.00 | 152.01 | 54.88 | 0.01 | 3.87 | 0.07 |
| Skupni znesek | 510.00 | 333.87 | 170.28 | 3.68 | 1,877.29 | 11.02 |
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je biomasa?
O: Biomasa je izraz, ki se uporablja za označevanje celotnega živega materiala na določenem območju ali v biološki skupnosti, merjeno z maso ali suho maso na kvadratni meter ali kilometer.
V: Kaj je bioplin in kako ga je mogoče proizvesti?
O: Bioplin je plinasto gorivo, ki se lahko proizvaja z razgradnjo organskih odpadkov, kot so odmrli rastlinski ali živalski materiali, živalski gnoj in kuhinjski odpadki, z delovanjem bakterij v bioplinskih reaktorjih, pri čemer se sprošča mešanica metana in ogljikovega dioksida.
V: Ali je biomasa kakor koli povezana z energetsko industrijo?
O: Da, biomasa je povezana z energetsko industrijo, saj se nanaša na biološki material, ki se lahko uporablja kot gorivo ali za industrijsko proizvodnjo, kot so rastlinske snovi, ki se gojijo za proizvodnjo biogoriv, ter rastlinske ali živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo vlaken, kemikalij ali toplote.
V: Ali se lahko biološko razgradljivi odpadki štejejo za obliko biomase?
O: Da, biološko razgradljivi odpadki se lahko štejejo za obliko biomase, saj jih je mogoče sežgati kot gorivo za proizvodnjo energije.
V: Kakšna je razlika med premogom in biomaso?
O: Čeprav sta tako premog kot biomasa primera organskih snovi, je premog fosilno gorivo, ki so ga preoblikovali geološki procesi, medtem ko biomasa vključuje organske snovi, ki se lahko uporabijo kot gorivo ali v industrijski proizvodnji.
V: Kako se meri biomasa?
O: Biomasa se lahko meri z maso ali suho maso na določeno površino, na primer na kvadratni meter ali kilometer.
V: Kakšna je sestava bioplina?
O: Bioplin je mešanica metana in ogljikovega dioksida, ki se sprošča pri razgradnji organskih odpadkov z delovanjem bakterij v bioplinskih reaktorjih.
