Kaj je ekoregija? Definicija, vrste in WWF Global 200

Odkrijte, kaj je ekoregija: definicija, vrste, pomen za ohranjanje in seznam WWF Global 200. Celovit vodnik za razumevanje naravnih regij in njihove zaščite.

Ekoregija (ekološka regija), včasih imenovana tudi bioregija, je najmanjša prostorska enota, ki združuje ekološke in geografske značilnosti pokrajine ali vodnega sistema. Ekoregije pokrivajo razmeroma velika območja kopnega ali voda in vsebujejo značilne, geografsko ločene naravne združbe in vrste. Ko jih opredeljuje Svetovni sklad za naravo (WWF), se meje ekoregije pogosto približajo prvotnemu obsegu naravnih združb pred večjimi nedavnimi motnjami ali človeškimi spremembami. Svetovni sklad za naravo je na Zemlji opredelil približno 825 kopenskih ekoregij in okoli 450 sladkovodnih ekoregij; za morja obstajajo ločene klasifikacije (npr. približno 232 morskih ekoregij v sistemu MEOW).

Opredelitev po WWF

Svetovni sklad za naravo v celoti opredeljuje ekoregijo, ki je splošno sprejeta in se uporablja, kot sledi:

Veliko območje kopnega ali vode, ki vsebuje geografsko ločeno združbo naravnih združb, ki

(a) imajo veliko večino skupnih vrst in ekoloških dinamik;

(b) imajo podobne okoljske pogoje in;

(c) medsebojno ekološko vplivajo na načine, ki so ključni za njihovo dolgoročno ohranitev.

--World Wide Fund for Nature - Ekoregije

Vrste ekoregij

• Kopenske ekoregije – vključujejo različne tipe habitatov, kot so tropski deževni gozdovi, zmerno gozdnate območja, steppe, puščave, tundre in gore.
• Sladkovodne ekoregije – zajemajo rečne porečja, jezera, mokrišča in njihove porečne skupnosti organizmov; pogosto so ločeno opredeljene po porečjih in biotskih skupnostih.
• Morske ekoregije – vključujejo obalne in odprtomorske habitate, kot so koralni grebeni, mangrove, medenične vode in odprtomorski ekosistemi.

Zakaj so ekoregije pomembne za ohranjanje

• Omogočajo prostorsko načrtovanje varstva narave na ravni, ki ustreza ekološkim procesom (npr. migracije, poplave, razširitev vrst).
• Pomagajo pri ocenjevanju ogroženosti in določanju prioritet za zaščito habitatov in vrst.
• Služe kot osnovna enota za spremljanje sprememb v biodiverziteti in učinkovitosti ukrepov ohranjanja.

Global 200

Global 200 je seznam ekoregij, ki jih je Svetovni sklad za naravo (WWF) opredelil kot prednostne za ohranjanje. Številka "200" je simbolična: izbor vključuje reprezentativne in biološko izjemne ekoregije iz vseh glavnih biotipov (kopno, sladkovodje in morje). Namen Global 200 je usmeriti mednarodno pozornost in sredstva na ekoregije, ki najbolj prispevajo k svetovni biotski raznovrstnosti ter vsebujejo veliko endemskih vrst, redke habitatne tipe in ekosistemske procese pomembne na globalni ravni.

Kriteriji izbire prioritetnih ekoregij

• Biotska raznovrstnost: visoka gostota vrst in endemizem.
• Edinstvenost: nenavadni evolucijski fenotipi ali habitatne kombinacije, ki jih je težko najti drugje.
• Predstavnost bioma: ekoregije, ki najbolje predstavljajo določen biomski tip ali ekosistem.
• Ogroženost: stopnja habitatne izgube, pritiskov in tveganja za trajno propadanje.
• Funkcionalna pomembnost: vključno s ključnimi ekološkimi procesi in habitatnimi povezavami.

Primeri in praktična uporaba

• Primeri ekoregij so npr. tropski deževni gozdovi Amazonije, sredozemski gozdovi in grmišča, koralni grebeni ob Velikem koralnem grebenu ali specifična sladkovodna porečja, kot je ekoregija okoli velikega jezera ali rečnega sistema.
• Organizacije za varstvo narave in upravljavci uporabljajo opredelitve ekoregij pri načrtovanju omrežij zaščitenih območij, upravljanju ribištva, obnovi habitatov in spremljanju vpliva podnebnih sprememb.

Glavne grožnje in ukrepi ohranjanja

Najpogostejše grožnje ekoregijam so izguba habitata zaradi kmetijstva in urbanizacije, posegi v vodne tokove, onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste, prekomerno izkoriščanje virov ter podnebne spremembe, ki spreminjajo razporeditev vrst in dinamične procese. Ukrepi ohranjanja običajno vključujejo:

• vzpostavitev in upravljanje zaščitenih območij;
• obnovitvene projekte habitatov (gozditev, rekonstrukcija poplavnih površin, odstranjevanje invazivnih vrst);
• trajnostno upravljanje rabe zemljišč in vode ter vključevanje lokalnih skupnosti;
• izdelavo strategij prilagajanja na podnebne spremembe in povezovanje habitatov s koridorji.

Kje najti več informacij

Za poglobljene sezname in kartografske zbirke ekoregij si organizacije, raziskovalci in odločevalci pogosto pomagajo s podatki WWF in povezanih projektov (npr. FEOW za sladkovodne ekoregije, MEOW za morske ekoregije). Global 200 pa je koristen izhodiščni seznam za prepoznavo svetovnih prioritet ohranjanja.

Ekoregije so praktičen in znanstveno utemeljen okvir za varstvo biotske raznovrstnosti: povezujejo vrste, habitat in ekološke procese v prostorsko smiselne enote, kar omogoča učinkovitejše in trajnejše ukrepe za ohranitev narave.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ekoregija?

V: Kdo določa meje ekoregije?

V: Koliko kopenskih in sladkovodnih ekoregij je določil WWF?

V: Kakšna je popolna opredelitev ekoregije, ki jo uporablja WWF?

V: Kaj je seznam Global 200?

Išči po črki