Ekozona
Ekozona ali biogeografsko območje je največja biogeografska delitev zemeljske površine.
Te delitve temeljijo na zgodovinski in evolucijski razširjenosti rastlin in živali. Ekoobmočja predstavljajo velika območja zemeljskega površja, kjer so se rastline in živali v dolgih časovnih obdobjih razvijale v relativni izolaciji in so med seboj ločene z geološkimi značilnostmi, kot so oceani, obsežne puščave ali visoke gorske verige, ki so predstavljale ovire za selitev rastlin in živali. Ekocone ustrezajo florističnim kraljestvom v botaniki ali zoogeografskim regijam v zoologiji sesalcev.
Za ekozone je značilna evolucijska zgodovina rastlin in živali, ki jih vsebujejo. Kot take se razlikujejo od biomov, znanih tudi kot glavni habitatni tipi, ki so delitev zemeljskega površja na podlagi življenjskih oblik ali prilagajanja rastlin in živali podnebnim, talnim in drugim razmeram. Za biome je značilno podobno vegetacijsko višek, ne glede na evolucijsko linijo posameznih rastlin in živali. Vsaka ekoconska cona lahko vključuje več različnih biomov. Tropski gozd v Srednji Ameriki je na primer po tipu vegetacije lahko podoben gozdu na Novi Gvineji, vendar v teh gozdovih živijo rastline in živali z zelo različno evolucijsko zgodovino.
Vzorce razporeditve rastlin in živali v svetovnih ekoloških območjih je oblikoval proces tektonike plošč, ki je v geološki zgodovini prerazporedil kopenske mase na svetu.
Izraz ekozona, kot je uporabljen v tem besedilu, je precej nov, drugi organi pa uporabljajo druge izraze, kot so kraljestvo, kraljestvo in regija, z enakim pomenom. J. Schultz uporablja izraz "ekozona" za svoj klasifikacijski sistem biomov.
Biogeografska območja
Leta 1975 je Miklos Udvardy predlagal sistem 203 biogeografskih pokrajin, ki so bile združene v osem biogeografskih območij (afrotropsko, antarktično, avstralsko, indomalajsko, nearktično, neotropično, oceansko in palearktično). Udvardyjev cilj je bil ustvariti celovit sistem ekološke klasifikacije pokrajin, ki bi se lahko uporabljal za namene ohranjanja narave.
Ekoobmočja WWF
Ekocone WWF v veliki meri temeljijo na biogeografskih območjih Pielouja (1979) in Udvardyja (1975). Skupina biologov, ki jo je sklical Svetovni sklad za naravo (WWF), je razvila sistem osmih biogeografskih območij (ekocon) kot del razmejitve več kot 800 kopenskih ekoregij na svetu.
- Bližnji svet 22,9 milijona km² (vključno z večino Severne Amerike)
- Palearktika 54,1 milijona km² (vključno z večjim delom Evrazije in severne Afrike)
- Afrotropski 22,1 milijona km² (vključno s podsaharsko Afriko)
- Indomalaja 7,5 milijona km² (vključno s podcelino Južna Azija in jugovzhodno Azijo)
- Avstralazija 7,7 milijona km² (vključno z Avstralijo, Novo Gvinejo in sosednjimi otoki). Severna meja tega območja je znana kot Wallaceova črta.
- Neotropski 19,0 milijona km² (vključno z Južno Ameriko in Karibi)
- Oceanija 1,0 milijona km² (vključno s Polinezijo, Fidžijem in Mikronezijo)
- Antarktika 0,3 milijona km² (vključno z Antarktiko).
Shema WWF je v veliki meri podobna sistemu Udvardyja, glavna razlika pa je v razmejitvi avstralazijske ekozone glede na antarktično, oceansko in indomalajsko ekozono. V sistemu WWF avstralska ekozona vključuje Avstralijo, Tasmanijo, otoke Wallacea, Novo Gvinejo, vzhodnomelanezijske otoke, Novo Kaledonijo in Novo Zelandijo. Udvardyjevo avstralsko območje vključuje le Avstralijo in Tasmanijo; Wallacijo uvršča v indomalajsko območje, Novo Gvinejo, Novo Kaledonijo in Vzhodno Melanezijo v oceansko območje, Novo Zelandijo pa v antarktično območje.
Zemljevid šestih od osmih svetovnih ekoloških con Nearktične palearktične afrotropne indomalaje Avstralazija neotropne Oceanija in Antarktika ekološke cone niso prikazane
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ekozona?
O: Ekozona, znana tudi kot biogeografsko območje, je največja delitev zemeljske površine na podlagi zgodovinske in evolucijske razširjenosti rastlin in živali.
V: Kako se ekocone razlikujejo od biomov?
O: Ekocone se razlikujejo od biomov, ki so delitev zemeljske površine na podlagi življenjskih oblik ali prilagajanja podnebnim, talnim in drugim razmeram. Za biome je značilna podobna vegetacija na vrhuncu, ne glede na evolucijsko linijo določenih rastlin in živali.
V: Kateri dejavniki vplivajo na vzorce ekocon?
O: Vzorce razširjenosti rastlin in živali v svetovnih ekoconah je oblikovala tektonika plošč, ki je v geološki zgodovini prerazporedila kopenske mase.
V: Kako J. Schultz uporablja izraz "ekozona"?
O: J. Schultz uporablja izraz "ekozona" za svoj klasifikacijski sistem biomov.
V: Katere ovire lahko ločijo eno ekocono od druge?
O: Ekocone lahko med seboj ločujejo geološke značilnosti, kot so oceani, obsežne puščave ali visoke gorske verige, ki so tvorile ovire za selitev rastlin in živali.
V: Ali so si vse rastline in živali znotraj ene ekozone evolucijsko sorodne?
O: Ne, čeprav lahko vsaka ekozona vključuje več različnih biomov s podobnimi tipi vegetacije, jih lahko naseljujejo rastline in živali z zelo različnimi evolucijskimi zgodovinami.
V: Ali se za biogeografska območja uporabljajo tudi drugi izrazi?
O: Da, drugi organi uporabljajo druge izraze, kot so kraljestvo, kraljestvo in regija, z enakim pomenom kot ekozona ali biogeografsko območje.
