Neotropska ekozona: biogeograško območje Južne in Srednje Amerike

V biogeografskem kontekstu izraz neotropski (ali neotropičen) označuje eno od osmih svetovnih kopenskih ekoloških območij. Gre za obsežno in zelo raznoliko ekozono z značilnimi rastlinskimi in živalskimi skupinami, ki se razlikujejo od drugih svetovnih ekozonom.

Ta ekozona vključuje Južno in Srednjo Ameriko, mehiško nižavje, Karibske otoke in južno Florido, saj imajo ta območja veliko skupnih rastlinskih in živalskih skupin. Neotropska ekozona zajema različne pokrajine: od nizkih tropskih deževnih gozdov in mokrišč do visokih gorskih območij Andov ter suhih savan in step (npr. Cerrado, Chaco, Pampas), pa tudi edinstvene obalno-morsko-sladkovodne ekosisteme, kot so delte in velike poplavne ravnice (npr. Amazonija, Pantanal).

Včasih se izraz uporablja kot sinonim za tropsko območje Južne Amerike, čeprav ta ekozona vključuje tudi zmerno južno Južno Ameriko. Njegova favna in flora se razlikujeta od nearktične (ki vključuje večino Severne Amerike) zaradi dolge ločitve obeh celin. Panamski preliv je pred 2 do 3 milijoni let povezal obe celini, kar je sprožilo tako imenovano Wielkoameriško biotično izmenjavo (Great American Biotic Interchange) — selitve vrst med kontinentoma, ki so močno vplivale na razporeditev živalskih vrst.

Podnebje in glavne ekosistemske enote

Podnebje v neotropski ekozoni se giblje od izredno vlažnega tropskega (Amazonija, obalni deževni gozdovi) do monsunsko obarvanega in sezonsko suhega (Cerrado, Chaco) ter hladnejšega alpinskega v Andih. Najpomembnejše eko-regije so:

• Tropski deževni gozdovi — Amazonija in tropski gozdovi Srednje Amerike in Škotskega pasu atlantika (Mata Atlântica) so med največjimi in najbolj raznolikimi na svetu.
• Mangrove in obalna mokrišča — pomembna za ribištvo, varstvo obale in kot habitat za ptice ter ribe.
• Savane in suhe stepne regije — kot sta Cerrado in Llanos, ki gostijo edinstvene rastlinske združbe in sezonske poplave.
• Andi — gorski pas z višinskimi pasovi, endemičnimi vrstami in posebnimi habitatnimi povezavami med ekoregijami.
• Mokrišča Pantanal — ena največjih poplavnih ravnic na svetu, izjemnega pomena za ptice in vodne vrste.

Biodiverziteta in endemizem

Neotropska ekozona je eden najbogatejših rezervatov biotske raznovrstnosti na Zemlji. Vsebuje ogromno število rastlinskih vrst (npr. številne vrste orhidej in bromelij), sesalcev (jaguari, tapiri, številne vrste opic), ptic (kolibri, tukani), dvoživk (strupene drevesne žabe) in številnih žuželk. Veliko vrst je endemskih, kar pomeni, da jih najdemo le v določenih delih neotropov — na primer mnoge vrste rastlin Andov ali pogostne vrste v amazonskem in atlantskem gozdu.

Geološka zgodovina

Dolga geografska ločitev Južne in Severne Amerike je oblikovala razvite in ločene biotske skupine. Pred približno 2–3 milijoni let je oblikovanje Panamskega preliva povezalo kontinente, kar je omogočilo prehod vrst in spremenilo razmerje med vrstami na obeh straneh. Ta dogodek je bil ključen za oblikovanje današnje favne in florske sestave v neotropiku.

Človek, ogroženosti in vplivi

Obsežno krčenje gozdov konec 20. stoletja in v 21. stoletju je omililo naravno raznolikost v mnogih delih neotropike. Glavni povzročitelji so premik k pašništvu, razširjanje kmetijskih kultur (npr. soja, plantaže oljne palme), rudarjenje, gradnja cest in naselij ter požari. Posledice so izguba habitata, fragmentacija pokrajin in upad populacij številnih vrst, kar povečuje ranljivost ekosistemov tudi glede na podnebne spremembe.

Varstveni ukrepi in prihodnost

V regiji delujejo različne oblike varstva: nacionalni parki, rezervati, varovana območja, pa tudi tradicionalne pravice in upravljanje domorodnih skupnosti, ki pogosto učinkovito ščitijo naravo. Mednarodne pobude (npr. programe za varstvo deževnih gozdov, projekt REDD+, UNESCO-ve svetovne dediščine) in znanstvene raziskave prispevajo k ohranjanju biodiverzitete. Kljub temu so potrebni povezani pristopi: trajnostno gospodarjenje z zemljišči, spoštovanje pravic lokalnih skupnosti, obnova degradiranih območij in omejevanje novih večjih posegov v neokrnjene gozdne površine.

Neotropska ekozona ostaja globalno pomembna za stabilnost podnebja, skladiščenje ogljika in ohranjanje biološke raznovrstnosti. Varstvo teh območij je hkrati pomembno za dobrobit lokalnih prebivalcev, globalne ekosistemske storitve in prihodnje generacije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je neotropija v kontekstu biogeografije?

V: Katera območja so del neotropske ekozone?

V: Ali se izraz neotropska cona uporablja kot sinonim za tropska območja Južne Amerike?

V: Po čem se favna in flora neotropskega območja razlikuje od nearktičnega?

V: Kdaj je Panamski preliv povezal obe celini?

V: Katera je pomembna značilnost neotropske ekozone?

V: Kakšen je vpliv krčenja gozdov na biotsko raznovrstnost neotropske cone?

Išči po črki