Pigmejci je skupek izrazov, ki se uporablja za več etničnih skupin z izrazito nizko povprečno telesno višino. Antropologi pogosto kot mejo navajajo, da so pigmejci vse skupine, v katerih so odrasli moški v povprečju nižji od približno 150 cm. Najbolj znane skupine so Aka, Efe in Mbuti, ki živijo v deževnih gozdovih osrednje Afrike, vendar se izraz uporablja tudi za podobne skupine drugod po svetu.
Razširjenost
Pigmejci so najbolj razširjeni v osrednji Afriki, vendar lahko sorodne ali podobne skupine najdemo tudi izven tega območja. Poleg omenjenih afriških skupin obstajajo populacije nizkega rasti na drugih kontinentih, na primer v Avstraliji, na Tajskem, v Maleziji, Indoneziji, na Filipinih, Papui Novi Gvineji in v Braziliji. V jugovzhodni Aziji se sorodne majhne etnične skupine pogosto imenujejo tudi negriti.
Etnične skupine in način življenja
Med najbolj poznanimi afriškimi skupinami so Aka, Efe in Mbuti. Veliko pigmejskih skupin je tradicionalno skupnost lovcev in nabiralcev, prilagojenih življenju v tropskih gozdovih — to vključuje poglobljeno poznavanje rastlin, živali, poti in vremenskih vzorcev. Nekatere skupine so se zaradi stika z območnimi poljedelsko-gonilnimi ljudstvi delno ali v celoti preselile v sedentarnejši način življenja.
Jeziki in kultura
Pigmejske skupine govorijo različne jezike; mnoge uporabljajo lastne jezike, druge pa so prevzele jezike sosednjih ljudstev (npr. bantovske jezike v Afriki). Kulturni izročaji vključujejo posebne glasbene oblike (ritmi, vokalne tehnike), tradicionalne oblike zdravilstva in bogato poznavanje gozdnega okolja. Družbene strukture so pogosto osnovane na sorodstvu in mobilnosti ter vključujejo mešanje z okoliškimi etničnimi skupinami.
Vzroki za nizko rast in genetske značilnosti
Raziskave kažejo, da je pritlikavost pigmejskih skupin posledica kombinacije genetskih, prehranskih in okoljskih dejavnikov. Kratka rast je lahko adaptacija na življenje v gostih gozdnih območjih (mnogo teorij poudarja energetsko ekonomičnost, hitrejšo reprodukcijo ali termoregulacijo), a natančni mehanizmi se pri različnih skupinah razlikujejo. Genetske študije kažejo stare razhode in kompleksne migracijske zgodbe teh populacij.
Družbeni položaj, izzivi in človekove pravice
Veliko pigmejskih skupin se sooča z diskriminacijo, izgubo tradicionalnih življenjskih prostorov in marginalizacijo. Izsekavanje gozdov, širjenje kmetijskih površin, rudarstvo in konflikti omejujejo dostop do lovišč ter zbirališč in pogosto ogrožajo njihov tradicionalni način preživetja. Velik problem so tudi pomanjkanje pravne priznave zemljišč, socialne storitve, izobraževanje in zdravstvena oskrba.
V nekaterih regijah so pigmejski ljudje tarče predsodkov in nasilja; izraz "pigmej" je v določenih kontekstih lahko slabšalna. Hkrati pa je ta beseda pogosto edina splošno uporabljena za označevanje vseh afriških pritlikavcev, zato je pomembno uporabljati termin spoštljivo in — kadar je mogoče — upoštevati lastna etnonima posameznih skupin.
Lokali izrazi
V nekaterih državah in regijah se za pigmejske skupine uporabljajo lokalni izrazi. Na primer v Srednjeafriški republiki včasih za vse lokalne pigmejske skupine uporabljajo besedo Bayaka. V porečju Konga se pigmejci pogosto imenujejo z izrazom Bambenga v kongovskem jeziku. Uporaba lokalnih imen je pogosto bolj spoštljiva in natančna, saj bolje odraža pripadnost konkretni skupnosti.
Zaključek
Pigmejci predstavljajo raznolike etnične skupine z bogato kulturno dediščino in specifičnimi izzivi. Razumevanje njihovega položaja zahteva pozornost do zgodovine, biologije, jezika, okolja in človekovih pravic. Pri omembi teh skupin je priporočljivo uporabljati spoštljiv in natančen jezik ter, kadar je mogoče, imena, ki jih same skupine uporabljajo za označevanje svoje identitete.
