Afriški jeziki — pregled: več kot 3.000 jezikov, izvor in izumrtje
Afriški jeziki: več kot 3.000 jezikov, njihov izvor, raznolikost in vzroki izumrtja — poglobljen pregled afriške jezikovne dediščine.
Afriški jeziki obsegajo več kot 3.000 jezikov. Ti jeziki vključujejo avtohtone jezike (jezike, ki izvirajo iz Afrike) in kolonialne jezike, ki so jih v Afriko prinesli kolonisti iz Evrope. Na tej celini je največja koncentracija jezikov na svetu. Vsaj 30 % svetovnih jezikov izvira iz Afrike in se govori v njej.
Z leti so številni afriški jeziki zamrli in izumrli. To se je zgodilo iz več razlogov, med drugim zaradi vojn in genocida drugih afriških plemen. Drugi jeziki so bili opuščeni ali pa so izginili njihovi govorci.
Jezične družine in značilnosti
Afriške jezike običajno razvrščamo v več velikih družin, med katerimi so najpomembnejše:
- Afroazijska (npr. semitske in berberske veje; arabski, amharščina, tigrinja),
- Niger‑Kongo (največja po številu jezikov, vključno s bantu jeziki kot so svahili, joruba, igbo),
- Nilo‑saharska (različne jezike severne in osrednje Afrike),
- Khoisan (znana po klikih — klikovni soglasniki — v južni Afriki),
- Austroneska (omejena; npr. malgaščina na Madagaskarju, ki je del te družine).
Najpogostejši in pomembni jeziki
V Afriki so razlike med jezikom in lingua franca pomembne. Med najširše razširjenimi jeziki so arabski (v severni Afriki in delih vzhodne Afrike), svahili (kot mednarodna lingua franca vzhodne Afrike), hausa, amharščina, joruba, igbo in številni drugi. Poleg avtohtonih pa imajo velik vpliv tudi kolonialni jeziki — predvsem angleščina, francoščina in portugalščina — ki pogosto služijo kot uradni jeziki, jeziki izobraževanja in uprave.
Razlogi za izumrtje in ogroženost jezikov
Izumrtje jezikov v Afriki je posledica več vzrokov, ki se pogosto prepletajo:
- Vojaški spopadi, genocid in prisilne migracije — uničenje skupnosti pomeni tudi izgubo govora in prenosa jezika na mlajše generacije.
- Kolonialne in državne politike — spodbujanje kolonialnih jezikov v šolstvu in upravi je zmanjšalo vlogo maternih jezikov.
- Urbanizacija in migracije — preseljevanje v mesta vodi v mešanico jezikov in pogosto opuščanje redko uporabljenih jezikov.
- Gospodarska in socialna pridobitev — govorci pogosto prehajajo na jezik, ki prinaša več priložnosti (angleščina, francoščina, arabščina itd.).
- Stigmatizacija in asimilacija — manjvrednostni ali diskriminirani jeziki se hitro izgubljajo, ko skupnosti sprejmejo prevladujoči jezik.
- Demografski upad govorcev — nizko rojstvo ali visoka smrtnost v majhnih skupnostih pripomore k izumrtju jezika.
Pisave, standardizacija in izobraževanje
Afriški jeziki uporabljajo različne pisave: latinico (najpogosteje zaradi kolonialnega vpliva), arabsko pismo (v mnogih muslimanskih regijah), ge'ez/etiopsko pisavo (npr. amharščina, tigrinja) in druge. Standardizacija in razvoj pisnega gradiva (slovarji, učbeniki, mediji) močno vplivata na vitalnost jezika — jeziki z izobraževalno in pisno podporo imajo večjo možnost preživetja.
Ohranjanje in revitalizacija
Obstaja več pobud za ohranitev afriških jezikov:
- jezikalna dokumentacija (zvokovni posnetki, slovnice, slovarji),
- programi materinščine v šolah in lokalna izobraževanja,
- digitalni projekti — spletne platforme, aplikacije, družbena omrežja in avtomatski prevajalniki, ki podpirajo manjše jezike,
- kulturne iniciative in spodbujanje uporabe jezika v medijih, literaturi in glasbi,
- mednarodno partnerstvo z univerzami in nevladnimi organizacijami za dokumentacijo in pouk.
Zaključek
Afriški jezikovni mozaik je izjemno raznolik in dragocen del svetovne jezikovne dediščine. Čeprav je veliko jezikov ogroženih ali izumrlih, obstajajo uspešne pobude za ohranitev in revitalizacijo. Razumevanje razlogov za izumrtje in podpora lokalnim skupnostim sta ključna za ohranitev te raznolikosti v prihodnosti.
Organizacija
V Afriki govorijo več kot 3.000 jezikov. Ti jeziki so razvrščeni v več večjih jezikovnih družin. Jezikoslovci se ne strinjajo, katere skupine so "pravilne" in veljavne.
Večina jezikoslovcev afriške jezike razvršča v štiri večje jezikovne družine. To so:
- Afroazijski jeziki, ki jih govori 350 milijonov ljudi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki, Afriškem rogu in Saheju.
- Jeziki nigersko-kongoškega izvora, verjetno največja jezikovna družina na svetu, ki se govori v podsaharski Afriki.
- Nilsko-saharski jeziki, ki jih govori 50 milijonov ljudi v zgornjem delu rek Čari in Nil.
- khoisanske jezike, ki jih govori približno 120.000 ljudi in vključujejo vse "klik" jezike.
Ta razvrstitev jezikov temelji na raziskavah jezikoslovca Josepha Greenberga, ki je leta 1963 objavil knjigo Jeziki Afrike.
Afriški jeziki so bili tradicionalno (zgodovinsko) razvrščeni v šest jezikovnih družin. Danes nekateri jezikoslovci dvomijo, da so nekatere od teh skupin veljavne. Šest tradicionalnih družin je naslednjih:
- afroazijski jeziki, ki se govorijo od severne Afrike do Afriškega roga in jugozahodne Azije.
- jeziki niger-kongo, ki se govorijo v zahodni, osrednji in jugovzhodni Afriki
- nilo-saharski jeziki, ki se govorijo v Sudanu in Čadu
- jeziki khoe, ki se govorijo v puščavah Namibije in Bocvane
- avstronezijski jeziki, ki se govorijo na Madagaskarju
- indoevropski jeziki, ki se govorijo v južni Afriki
Drugi jezikoslovci menijo, da so nilo-saharski jeziki in nigersko-kongoški jeziki del iste družine. Ti jezikoslovci razvrščajo afriške jezike v tri jezikovne družine: Nigersko-kongoške jezike, afroasijske jezike in khoisanske jezike.
Ne glede na to, kako so organizirane glavne jezikovne družine, obstajajo številne manjše družine in jezikovne izolacije. Poleg tega obstajajo nekateri obskurni (redki, neobičajni) jeziki, ki še niso uvrščeni v nobeno družino. V Afriki je tudi nekaj znakovnih jezikov, ki so večinoma jezikovni izolati.
Zemljevid s šestimi tradicionalnimi jezikovnimi družinami v Afriki.
Iskati