Genocid: definicija, zgodovina, primeri in mednarodno pravo
Genocid je kaznivo dejanje, ki vključuje dejanja, kot so ubijanja, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb, namerno ustvarjanje življenjskih pogojev, ki vodijo v fizično uničenje, ukrepi za preprečevanje rojstev v skupini ali prisilno premeščanje otrok, izvedena z namenom uničenja, v celoti ali delno, določene etnične, verske, narodnostne ali rasne skupine. Ključno pravno merilo genocida je poseben namen (lat. dolus specialis) – namera, da se ta skupina uniči kot taka.
Izvor besede in zgodovinski kontekst
Besedo genocid je leta 1944 ustvaril poljski Jud Raphael Lemkin, iz kombinacije grške besede "genos" (družina, pleme, rasa) in latinskega pripone "-cide" (iz latinskega "occidere", ubijati). Lemkin je že leta 1933 na konferenci Pravnega sveta Lige narodov v Madridu predstavil eseje o zločinu barbarstva in opozarjal na nujnost mednarodnega prava za zaščito skupin pred sistematičnim iztrebljanjem. Med dogodki, ki so ga navdihnili, so bili Asirci pobiti v Iraku (Simele, 11. avgusta 1933) in armenski genocid med prvo svetovno vojno.
Zgodovinski primeri
Najpogosteje omenjeni primeri genocida vključujejo nacistični holokavst, v katerem so bili sistematično iztrebljeni Judi, pa tudi Romi, politični nasprotniki in druge skupine. V času druge svetovne vojne so tudi ustaši izvajali politično, versko in etnično motivirane nasilne ukrepe zoper Srbe, Jude, Rome in druge; število žrtev je predmet zgodovinskih raziskav in ocen različne velikosti.
V moderni dobi sta pogosta primera še genocid v Ruandi leta 1994, ko so ekstremistične skupine izvršile množične poboje, pri čemer se ocene žrtev gibljejo okoli 800.000–1.000.000 ljudi (večinoma Tutsi in zmerni Hutuji), ter dogodki v Bosni in Hercegovini (npr. Srebrenica 1995), ki so jih mednarodna sodišča razglasila za genocid. Obstajajo tudi drugi primeri in spori (npr. razprave o naravi režima Rdečih Kmerov v Kambodži), kjer so zgodovinarji in pravniki presojali, ali izpolnjujejo vse zakonske elemente genocida.
Elementi genocida (pravna opredelitev)
- Zaščitena skupina: nacionalna, etnična, rasna ali verska skupina.
- Dejanja: uboj, hude telesne ali duševne poškodbe, namerno ustvarjanje življenjskih razmer za fizično uničenje, ukrepi za preprečevanje rojstev, prisilno prenašanje otrok v drugo skupino.
- Namerna namen (dolus specialis): cilj je uničenje skupine, v celoti ali delno.
Mednarodno pravo in pregon
Po koncu druge svetovne vojne in obgroženih grozodejstvih je bila sprejeta Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (1948), ki je definirala genocid kot mednarodno kaznivo dejanje in zavezala države k preprečevanju ter pregonu storilcev. V praksi so nadzor in pregon genocida izvajala izrecna specializirana sodišča, kot so bila Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) in Mednarodno kazensko sodišče za Ruando (ICTR), ki sta sodno presojala posameznike. Danes lahko za posameznike pristojnost ima tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC), medtem ko Mednarodno sodišče (ICJ) odloča o odgovornosti držav v sporih glede genocida.
Preprečevanje, spomin in odgovornost
Preprečevanje genocida zahteva kombinacijo zgodnjega opozarjanja, diplomatskega posredovanja, sankcij, zaščite civilistov in včasih tudi neposredne vojaške zaščite. Pomembni so tudi izobraževanje, dokumentiranje dogodkov, javni spomin in sodni pregon, saj kaznovanje odgovornih zmanjšuje možnost ponovitve. V mnogih državah obstajajo tudi zakonodaje, ki prepovedujejo zanikanje ali opravičevanje genocida.
Genocid je eden najresnejših zločinov proti človeštvu; razumevanje njegove pravne definicije, zgodovine in mehanizmov preprečevanja je ključno za zaščito ranljivih skupin in ohranjanje mednarodnega miru ter pravičnosti.
Predvajanje medijev Izvor besede genocid
Človeške lobanje iz ruandskega genocida v spomeniku genocida v Nyamati.
Primeri
Nekateri se ne strinjajo, da so vsi ti dogodki genocidi, vendar jih veliko ljudi priznava kot genocide.
- Genocid nad Herero in Namaqua
- Armenski genocid
- Holokavst
- Pokol v Nankingu
- Genocid v Kambodži
- Ruandski genocid
- konflikt v Darfurju
- Genocid v Srebrenici
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je genocid?
O: Genocid je kaznivo dejanje ubijanja številnih ljudi, ki so vsi pripadniki ene etnične ali verske skupine ali neke podobne skupine, in poskus uničenja te skupine. Običajno ga izvaja skupina, kot je vlada ali vojaška organizacija, in ne ena oseba ali majhno število ljudi.
V: Kdo je izumil izraz "genocid"?
O: Izraz "genocid" je leta 1944 ustvaril poljski Jud Raphael Lemkin. Združil je besedi "genos" (iz grščine za družino, pleme ali raso) in "-cid" (iz latinskega "occidere", ubiti).
V: Kateri dogodek je spodbudil Lemkinovo zamisel o genocidu?
O: Dogodek, ki je Lemkina navdihnil za genocid, je bil pokol Asircev v Iraku 11. avgusta 1933. To ga je spomnilo na prejšnje podobne dogodke, kot je bil genocid nad Armenci med prvo svetovno vojno.
V: Kako je genocid danes prepovedan?
O: Danes so vse oblike genocida prepovedane s Konvencijo o genocidu in vsakomur, ki stori ali spodbuja genocid, lahko sodi Mednarodno kazensko sodišče.
V: Kateri primer je Lemkin uporabil v svojem govoru o mednarodnem kazenskem pravu?
O: V svojem govoru o mednarodnem kazenskem pravu na konferenci Lige narodov v Madridu leta 1933 je Lemkin kot dokaz za svoj esej o zločinu barbarstva kot zločinu proti mednarodnemu pravu uporabil primer iz Iraka, kjer so 11. avgusta 1933 pobili Asirce.
V: Kateri so še drugi primeri genocidnih grozot?
O: Drugi primeri vključujejo nacistični holokavst, ko je bilo ubitih veliko skupin, vključno z Judi in drugimi; ustaška koncentracijska taborišča na Hrvaškem, kjer je bilo med drugo svetovno vojno ubitih približno milijon Srbov, zlasti v Jasenovcu; in Ruando, kjer je bilo leta 1994 ubitih približno milijon Tutsijev in Hutujcev, ki so nasprotovali genocidu.
V: Kakšen je bil Lemkinov namen pri oblikovanju tega koncepta?
O: Lemkin je ta koncept ustvaril predvsem na podlagi svojih izkušenj, ko je bil priča množičnim pobojem, kot so bili Asirci in Armenci med prvo svetovno vojno, za katere je menil, da bi morali veljati za zločine proti mednarodnemu pravu.
