Holokavst (Šoa): genocid nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno
Holokavst (Šoa): temeljita zgodovinska razlaga genocida nacistične Nemčije v 2. svetovni vojni — žrtve, vzroki in pomen spomina za prihodnje rodove.
Holokavst, včasih imenovan šoa (hebrejsko: השואה), je bil genocid, v katerem je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno sistematično preganjala in pobijala ljudi. Ubitih je bilo približno šest milijonov Judov in pet milijonov drugih, za katere so nacisti trdili, da so manjvredni (večinoma Slovani, komunisti, Romi, invalidi, homoseksualci in Jehovove priče). Te ljudi so zbrali, jih zaprli v getih, prisilili v delo v koncentracijskih taboriščih in jih nato ubili v plinskih komorah. Judje so bili prisiljeni nositi rumeno Davidovo zvezdo, simbol njihove vere.
Kdo je bil odgovoren
Glavno odgovornost za holokavst nosi vodstvo nacistične Nemčije, predvsem Adolf Hitler in vrh NSDAP ter državne in vojaške institucije, ki so izvajale rasno politiko izključevalnosti in uničenja. Poleg tega so sodelovali številni lokalni pomočniki in kolaboranti v zasedenih območjih, varnostne enote, kot so Einsatzgruppen, ter upravni organi, ki so organizirali deportacije in logistiko.
Kako se je sprejela in izvajala politika
Selektivno odvzemanje pravic in množično preganjanje je potekalo postopoma: od zakonov o prikrajšanju državljanskih pravic (npr. Nürnberški zakoni), preko gospodarske in družbene izločitve, nasilnih pogromov (kot je bila Kristalna noč leta 1938), do sistematičnih deportacij v geto in taborišča. Leta 1942 je konferenca v Wannseeju formalizirala tako imenovano »končno rešitev« (Final Solution) kot sistematičen načrt za iztrebljanje judovskega prebivalstva Evrope.
Metode uničenja
Ubijanja so potekala na več načinov: streljanje in masovna streljanja (predvsem na vzhodu), plinske komore in plinski tovornjaki v nekaterih taboriščih, prisilno delo, stradanje ter zdravstveni in medicinski poskusi. Predhodne politike, kot je program »T4« (eutanazija invalidov in bolnikov), so služile kot predhodnica metod sistematičnega ubijanja.
Kje se je to zgodilo
Holokavst se je zgodil po vsej Evropi, z najintenzivnejšim izvajanjem v okupiranih vzhodnih območjih in v taboriščih za uničevanje, kot so bili Auschwitz‑Birkenau, Treblinka, Sobibor, Belzec, Majdanek in Chelmno. Geta so bila vzpostavljena v mnogih mestih (npr. Varšava, Lodž), kjer so bili Judje prisiljeni živeti v prenatrpanih in nehigieničnih razmerah pred deportacijami v taborišča.
Števila in posledice
Ocene žrtev temeljijo na preučevanju arhivov, pričevanj preživelih in zgodovinskih raziskavah; približno šest milijonov judov in več milijonov drugih žrtev sta najbolj citirani številki, vendar so to le del tragičnega učinka rasistične politike — družine, skupnosti in kulturne dediščine so bile trajno uničene. Veliko preživelih je utrpelo dolgotrajne psihološke, socialne in gospodarske posledice.
Osvoboditev, sojenje in spomin
Med letoma 1944 in 1945 so zavezniške sile osvobodile številna taborišča in našle preživele, bolne in množične grobnice. Po vojni so sledili mednarodni sojenja (npr. Nürenberški procesi), ki so poskušali kaznovati odgovorne. Holokavst je pomembno vplival na nastanek mednarodnih norm, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic in Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (1948).
Pomembnost spomina in izobraževanja
Spomin na holokavst je ključnega pomena za preprečevanje ponovitve tovrstnih zločinov. Izobraževanje o dogodkih, priznanje grozodejstev, ohranjanje pričevalcev (ustna pričevanja, arhivi) in spomeniki ter muzeji prispevajo k zavedanju o nevarnostih antisemitizma, rasizma, sovraštva in zanikanja zgodovine. Izrek »Nikoli več« (Never again) je opomin, da je treba aktivno braniti človekove pravice in preprečevati sovražno ideologijo.
Odziv na zanikovanje in revizionizem
Holokavst je predmet obsežnih zgodovinskih raziskav; zanikovanje dogodkov ali znižanje odgovornosti nima znanstvene podlage in je družbeno škodljivo. Ohranjanje verodostojnih virov, podporo raziskavam in spodbujanje kritičnega mišljenja sta pomembna za zaščito zgodovinske resnice.
Piechart, ki prikazuje porazdelitev žrtev holokavsta med drugo svetovno vojno, 1939-1945
Zakaj so bili Judje ubiti?
V Evropi sta bila sovraštvo in preganjanje Judov (antisemitizem) prisotna več sto let. Veliko ljudi je zmotno mislilo, da so vsi Judje obogateli s krajo denarja drugim ljudem, na primer kristjanom, da ne marajo drugih ljudi razen Judov in da so poškodovali otroke, da bi uporabili njihovo kri za verske obrede (krvava žaljivka). Ta prepričanja niso bila resnična ter so temeljila na stereotipih in predsodkih.
Vendar so bila ta prepričanja v nemško govorečem svetu in drugod ob koncu 19. stoletja zelo priljubljena.
Adolf Hitler se je rodil v Avstriji v tem času, ko veliko ljudi ni maralo Judov. Morda je bil ljubosumen na uspeh Judov v Avstriji. Vendar je v knjigi Mein Kampf ("Moj boj") zapisal, da so Judje krivi, da sta Nemčija in Avstrija izgubili prvo svetovno vojno. Prav tako je zapisal, da so za gospodarske težave Nemčije krivi Judje. Veliko ljudi se je strinjalo s Hitlerjevimi idejami in ga podpiralo kot vodjo nacistične stranke.
Smrti
Vse smrti niso bile zapisane, zato natančne številke niso znane. Različni viri pa jih približujejo:
- Judje (5,1-6 milijonov ubitih), vključno z:
- poljski Judje (3 milijoni pobitih);
- Etnični Poljaki (1,8-2 milijona ubitih);
- Romi/Romi (200.000-800.000 ubitih);
- Invalidi (200.000-250.000 mrtvih);
- Homoseksualci (22.000-25.000 ubitih);
- Jehovove priče (950-2500 ubitih).
Nacisti so pod vodstvom Hitlerja pobili na milijone Judov. Jude so prisilili, da so na zgornjem delu telesa nosili zlato Davidovo zvezdo. Jude so zbirali na tisoče in jih tlačili v vlake, ki so jih odpeljali v koncentracijska taborišča, kot je Auschwitz, in taborišča smrti. Večina Judov, pobitih v holokavstu, ni bila nemških državljanov. Prihajali so s Poljske ali iz Sovjetske zveze.
Nacisti so v posebnih prostorih, imenovanih plinske komore, s strupenim plinom ubili na milijone ljudi, po več sto naenkrat. Druge so prisilili, da so v zemljo izkopali ogromne luknje, v katerih so po večdnevnem napornem delu postrelili Jude in druge ujetnike, jih zakopali in zažgali v množičnem grobišču. Številne druge so nacisti usmrtili tako, da so jih ustrelili, zabodli ali pretepli do smrti. Drugi so umrli med prisilnimi pohodi iz enega taborišča v drugo. Mnogi drugi so zaradi grozljivih razmer v koncentracijskih taboriščih umrli od lakote, bolezni in zmrzali.
Po drugi strani pa so bili ljudje, ki so Jude reševali pred holokavstom, ker so menili, da je to prav. Nekaterim izmed njih je Jad Vašem pozneje podelil priznanje "pravični med narodi".
Zanikanje holokavsta
Nekateri pravijo, da se holokavst sploh ni zgodil ali da ni bil tako hud, kot pravijo zgodovinarji. To se imenuje zanikanje holokavsta. Vendar se skoraj vsi zgodovinarji strinjajo, da se je holokavst zgodil in da je bil pravilno opisan. Mnogi zanikovalci holokavsta trdijo, da nacisti niso pobili toliko ljudi, kot pravijo zgodovinarji. Namesto tega trdijo, da je veliko teh ljudi umrlo zaradi bolezni ali pomanjkanja hrane, običajno zato, da bi krivdo preusmerili z nacistov. Te zamisli so ovrgli zgodovinska poročila, dokazi očividcev in dokumentarni dokazi samih nacistov. Veliko Judov je bilo ubitih tudi zato, ker je to ukazal Hitler. V nekaterih evropskih državah, vključno z Nemčijo, je protizakonito trditi, da se holokavst ni nikoli zgodil.
Sorodne strani
- Babji Jar
- Genocid
- Nacistična Nemčija
- Pravični med narodi
- Judovstvo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil holokavst?
O: Holokavst je bil genocid, v katerem je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno sistematično pobijala ljudi.
V: Koliko Judov je bilo ubitih med holokavstom?
O: Med holokavstom je bilo ubitih približno dvanajst milijonov Judov.
V: Katere druge skupine so nacisti poleg Judov pobijali?
O: Druge skupine, ki so jih nacisti pobijali, so bili predvsem Slovani, komunisti, Romi, invalidi, homoseksualci in Jehovove priče.
V: Kako so nacisti ubijali svoje žrtve?
O: Nacisti so svoje žrtve pobijali tako, da so jih zbirali, zapirali v gete, jih silili na delo v koncentracijska taborišča in jih nato ubili v plinskih komorah.
V: Kaj je bila rumena Davidova zvezda?
O: Rumena Davidova zvezda je bila simbol judovske vere, ki so ga Judje morali nositi med holokavstom.
V: Kako se holokavst imenuje drugače?
O: Drugo ime za holokavst je šoa, ki v hebrejščini pomeni katastrofa ali nesreča.
V: Koliko ljudi je bilo skupaj ubitih med holokavstom?
O: Med holokavstom je bilo ubitih približno dvanajst milijonov Judov in pet milijonov drugih ljudi.
Iskati