Časovnica in vzroki ameriške državljanske vojne: ključni dogodki

Na časovnici dogodkov, ki so pripeljali do ameriške državljanske vojni, so opisani dogodki, ki so po mnenju zgodovinarjev prispevali k ameriški državljanski vojni. Številni od teh dogodkov segajo v čas ustanovitve države. V ustavi Združenih držav Amerike je suženjstvo le malo omenjeno, pri čemer je njegova ureditev v veliki meri prepuščena posameznim zveznim državam. Ker so se severne in južne Združene države razvijale ločeno, je suženjstvo na severu sčasoma izginilo. Postalo je institucija na jugu. Ko so se novi deli države odprli za naselitev, so vprašanja glede suženjstva sprožila dolgotrajno polemiko med severom in jugom. Postalo je pereče vprašanje, ki je pripeljalo do odcepitve več južnih držav. To je na splošno privedlo do državljanske vojne.

Ključni dogodki (časovnica)

Ustanovitev in ustava (koniec 18. stoletja) – Ustanovitelji so v ustavi Združenih držav Amerike puščali vprašanje suženjstva večinoma v pristojnost posameznih zveznih držav, kar je ustvarilo temeljne razlikovalne linije med severom in jugom.
Missouri Compromise (1820) – Zakon je za določen čas uravnotežil sprejem sužnjih in prostih ozemelj (Missouri kot sužnja, Maine kot prosta država) in prepovedal suženjstvo severno od 36°30' v prihodnjih ozemljih.
Nullifikacijska kriza in vprašanje pravic zveznih držav (1830‑te) – Spor o carinah in pristojnostih zvezne oblasti je poudaril napetosti glede t. i. "states’ rights", kar je na jugu okrepilo ideje o pravici do odpora proti zvezni oblasti.
Compromise of 1850 in Fugitive Slave Act (1850) – Kompromis je vključeval strožje določbe o beguncih sužnjih, kar je na severu povečalo odpor in polarizacijo.
Kansas‑Nebraska Act in »Bleeding Kansas« (1854–1856) – Z uvedbo načela »popular sovereignty« (odločanje prebivalstva) se je odprlo sporno vprašanje širitve suženjstva v ozemlja; nasilni spopadi v Kansasu so pokazali, da kompromise ni več mogoče zanesljivo vzdrževati.
Odvzem Dred Scott odločitve (1857) – Vrhovno sodišče je v zadevi Dred Scott odločilo, da afroameriški sužnji niso državljani in da Kongres ne more prepovedati suženjstva v ozemljih, kar je razjezilo sever in okrepilo radikalnejše stališče nasprotnikov suženjstva.
John Brown in Harpers Ferry (1859) – Poskus oboroženega upora proti suženjstvu je dodatno zastrupil razmere in povečal strah na jugu pred notranjim uporom.
Izvolitev Abrahama Lincolna (november 1860) – Zmaga republikanca, katerega stranka nasprotuje širjenju suženjstva, je sprožila val odcepitev na jugu. Lincoln pa je sprva obljubil, da bo ohranil unijo in ne bo nastopil kot neposredni osvoboditelj sužnjev, kar je še povečalo politično napetost.
Odcepitve južnih držav in ustanovitev Konfederacije (december 1860 – februar 1861) – Južna Karolina je 20. decembra 1860 razglasila odcepitev; do začetka leta 1861 se ji je pridružilo več drugih držav in decembra 1861 so skupno odcepile 11 zveznih držav ter ustanovile Konfederirane države Amerike s predsednikom Jeffersonom Davisom.
Napad na Fort Sumter (12. april 1861) – Streljanje na zvezno utrdbo v Charlestonu (Južna Karolina) se šteje za neposredni začetek oboroženega spopada med Severno (Union) in Južno (Confederacy).

Glavni vzroki

Suženjstvo – Osrednje moralno, gospodarsko in politično vprašanje. Na jugu je bilo suženjstvo temelj ekonomske ureditve; na severu je postopoma izginjalo in tamkajšnje vrednote so se obračale proti širjenju institucije.
Gospodarske razlike – Sever je bil bolj industrijsko razvit in trgovsko usmerjen, jug pa kmetijsko, odvisen od plantažnega sistema in suženjske delovne sile. Ta razlika je vplivala na politike glede carin, trgovine in širitve ozemelj.
Politični razpad in neuspeh kompromisev – Zaporedni kompromisi so odlagali, ne pa reševali temeljnih nasprotij. Ko so kompromise pretrgali odločitve in nasilje v 1850‑ih, je politična sredina izgubila moč.
Razširjanje države in vprašanje novih ozemelj – Vsako novo ozemlje je pomenilo vprašanje: bo suženjsko ali prosto? To je postalo osrednja točka spora med severom in jugom.
Kultura in identiteta – Razlike v življenjskem slogu, pogledih na avtoriteto (zvezna vlada proti pravicam zveznih držav) in v socialnih vrednotah so poglobile razkol.

Kratke posledice

Vojaški spopadi med letoma 1861 in 1865 so povzročili velike človeške izgube (zgodovinski ocenjujejo približno 620.000–750.000 mrtvih) in obsežne materialne škode.
Po zmagi Unije je bil nordistični zmagovalni izid prispeval k ukinitvi suženjstva z 13. amandmajem k ustavi (1865).
Sledil je težaven obdobje Rekonstrukcije, politika reintegracije južnih držav, ter dolgotrajne družbene in rasne napetosti, ki so zaznamovale ameriško zgodovino še desetletja.

Ta časovnica poudarja glavne mejnike, vendar je zgodba kompleksna: zgodovinarji (zgodovinarjev) še naprej razpravljajo o tehtanju posameznih vzrokov in o vlogi političnih, ekonomskih ter kulturnih dejavnikov v procesu, ki je pripeljal do ameriške državljanske vojne.

V bitki pri Gettysburgu je bilo največ žrtev v ameriški državljanski vojni

Časovna os

1600s

1619	Kolonisti v koloniji Virginija kupijo pogodbe z 20 Afričani kot najemnimi služabniki.
1641	V koloniji Massachusetts Bay je bilo uzakonjeno suženjstvo.
1660	V Virginiji je suženjstvo zakonito.
1663	Kolonija Maryland spremeni zakon, ki priznava dosmrtno suženjstvo. Pred tem je angleško pravo zagotavljalo svobodo sužnjem, ki so postali kristjani.
1667	Virginija spremeni zakon in prizna dosmrtno suženjstvo. Prav tako so preklicali angleški zakon, ki je zagotavljal svobodo za sužnje, ki so se spreobrnili v krščanstvo.
1671	Od 40.000 prebivalcev kolonialne Virginije jih je približno 2.000 uvoženih sužnjev. Trikrat več je belih hlapcev, ki so pred izpustom delali pet let in opravljali veliko težkega dela.
1688	Februarja so kvekerji v Pensilvaniji napisali prvi protest proti suženjstvu v kolonijah. V protestu, imenovanem Germantown, so trdili, da je suženjstvo, kot se je izvajalo v Ameriki, nekrščansko.

1700s

1712	Upor sužnjev v New Yorku je povzročil veliko premoženjsko škodo, uporniki pa so bili strogo kaznovani ali usmrčeni.
1719	Kmetje v Virginiji, ki niso sužnjelastniki, menijo, da suženjsko delo ogroža njihovo preživetje. Generalno skupščino Virginije prepričajo, naj razpravlja o prepovedi suženjstva ali prepovedi uvoza sužnjev. V odgovor na to skupščina zviša tarifo za sužnje na pet funtov, kar je približno enako polni ceni indeksa, da uvoz sužnjev ne bi bil sprva tako privlačen ali ugodnejši od navadnega indeksa za obdobje nekaj let.
1739	V Južni Karolini je bil upor Stono (ali Katonova zarota ali Katonov upor) največji upor sužnjev v britanskih celinskih kolonijah, v katerem je bilo ubitih 21 belcev in 44 črncev.
1741	New York: še en upor sužnjev povzroči veliko gmotno škodo; sužnji so strogo kaznovani ali usmrčeni.
1774	Kvekerji pod vodstvom Jamesa Pembertona in drugih, med katerimi je bil tudi Benjamin Rush, v Philadelphiji organizirajo prvo društvo proti suženjstvu v kolonijah, Pensilvansko društvo za odpravo suženjstva (The Pennsylvania Society for the Abolition of Slavery).
1787	Pripravi se osnutek ustave. Določbe vključujejo štetje sužnjev kot treh petin osebe, ukinitev trgovine s sužnji (1808) in vrnitev pobeglih sužnjev njihovim lastnikom. Sprejet je Severozahodni odlok, ki je vključeval prepoved suženjstva na ozemlju (člen VI).

1800s

1803	V skladu z določbami Severozahodnega odloka Ohio marca 1803 postane sedemnajsta in svobodna država.
1804	Leta 1804 New Jersey sprejme "Zakon o postopni odpravi suženjstva". Vse sužnje, rojene po 4. juliju 1804, bodo po dopolnjenem 21. letu starosti svobodne. Moški sužnji, rojeni po tem datumu, bi bili svobodni pri 25 letih. Vendar so bili otroci sužnjev lahko nameščeni v zasebne domove, država pa je za njihovo oskrbo plačevala 3 dolarje na mesec. Nekaj ljudi, ki so s to pravno luknjo zaslužili velike vsote denarja, jih je še vedno obravnavalo kot sužnje.
1807	Marca kongres sprejme zakon o prepovedi uvoza novih sužnjev v ZDA. Zakon začne veljati 1. januarja 1808.
1812	30. aprila Louisiana postane osemnajsta država. Uniji se pridruži kot suženjska država.
1816	Decembra Ohio postane devetnajsta država. Uniji se pridruži kot svobodna država.
1817	Mississippi decembra postane dvajseta država. Uniji se pridruži kot suženjska država.
1818	Decembra Illinois postane enaindvajseta država v Uniji. Pridruži se kot svobodna država.
1819	Alabama decembra postane dvaindvajseta država. Uniji se pridruži kot suženjska država.
1820	3. marca je bil sprejet kompromis iz Missourija. To je bil sporazum med frakcijami za in proti suženjstvu v kongresu Združenih držav, ki je vključeval predvsem ureditev suženjstva na zahodnih ozemljih. S tem kompromisom je bil Missouri sprejet kot suženjska država, da bi ugodil jugu, Maine pa je bil sprejet kot svobodna država, da bi ugodil severu. V senatu Združenih držav je ohranil ravnovesje moči med svobodnimi in suženjskimi državami. Načrt je zahteval tudi prepoved suženjstva na ozemlju Louisiane severno od vzporednika 36 stopinj 30' severne širine (znanega tudi kot kompromise Missouri), razen v mejah predlagane države Missouri.
1827	V New Yorku je bilo odpravljeno suženjstvo.
1834	V Britanskem imperiju je bilo odpravljeno suženjstvo.
1836	Maja je predstavniški dom sprejel prvo od več pravil, ki samodejno preprečujejo obravnavo peticij v zvezi s suženjstvom. Junija Arkansas postane petindvajseta država. Na podlagi kompromisa iz Missourija se Uniji pridruži kot suženjska država.\|-
1837	Januarja Michigan postane šestindvajseta država. Uniji se pridruži kot svobodna država.
1844	3. decembra predstavniški dom končno razveljavi pravila o prepovedi govora v zvezi s suženjstvom.
1845	Frederick Douglass objavi avtobiografijo Narrative of the Life of Frederick Douglass o svojem življenju kot suženj. Marca je Florida sedemindvajseta država Unije in se ji pridruži kot suženjska država. Decembra se kot suženjska država pridruži tudi Teksas, ki postane osemindvajseta država Unije.
1846	Decembra Iowa postane devetindvajseta država in se pridruži kot svobodna država.
1848	Wisconsin postane trideseta svobodna država v Uniji.
1849	Harriet Tubman pobegne iz suženjstva v Marylandu. Pripisujejo ji, da se je večkrat vrnila in odpeljala več kot 300 sužnjev.

Ključni dogodki, ki so sprožili vojno

1850	Kompromis iz leta 1850 je preprečil neposredne sovražnosti med Severom in Jugom, vendar je le malo pripomogel k reševanju težav. Zakon o pobeglih sužnjih iz leta 1850 je prisilil lastnike, ki niso bili lastniki sužnjev, da so sodelovali v suženjstvu, kar je še povečalo napetosti glede tega vprašanja.
1852	Harriet Beecher Stowe objavi knjigo Uncle Tom's Cabin. Bila je druga najbolje prodajana knjiga 19. stoletja v Ameriki. Na severu je mnogim odprla oči za grozote suženjstva. Na jugu je veljala za obrekovanje.
1854	Sprejet je zakon Kansas-Nebraska, ki razveljavi kompromis iz leta 1820. Z njim sta bili ustanovljeni ozemlji Kansas in Nebraska. Poleg tega je državam omogočil glasovanje o zakonitosti suženjstva.
1854-1860	Krvavi Kansas je bil neposredna posledica zakona Kansas-Nebraska. Ta je razveljavil kompromise Missouri iz leta 1820, saj je naseljencem na novih ozemljih omogočil, da sami odločijo, ali bodo dovolili suženjstvo ali ne. Zaradi tega so se v Kansas zgrnile skupine za in proti suženjstvu, ki so skušale vplivati na glasovanje. To se je sprevrglo v grdo vojno med skupinami ljudi, ki so imeli močna mnenja za in proti suženjstvu.
1857	Dred Scott proti Sandfordu je bila odločitev Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. Odločilo je, da Afroameričani, tako svobodni kot sužnji, niso državljani Združenih držav. Ker niso bili državljani, niso mogli vložiti tožbe na zveznem sodišču. Sodba je bila velik poraz za gibanje proti suženjstvu. Republikanci so sodbo obsodili. S tem je bilo dejansko dovoljeno suženjstvo v severnih državah.
1859	Napad Johna Browna na Harpers Ferry se zgodi 16. oktobra. Browna so 18. oktobra zajeli marinci Združenih držav Amerike. Vodil jih je polkovnik Robert E. Lee.
1860	6. november - Abraham Lincoln je izvoljen za predsednika ZDA. 10. november - oba ameriška senatorja iz Južne Karoline odstopita iz senata. december 20 - Južna Karolina razglasi izstop iz Unije.
1861	12. aprila 1861 je konfederacijska artilerija začela obstreljevati trdnjavo Fort Sumter v Charlestonu v Južni Karolini. Posadka Unije pod poveljstvom majorja Roberta Andersona se je 34 ur pozneje predala. S tem se je začela ameriška državljanska vojna.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ameriška državljanska vojna?

O: Ameriška državljanska vojna je bila vojna, ki je potekala v Združenih državah Amerike od leta 1861 do 1865 med severnimi in južnimi državami.

V: Kakšno vlogo je imelo suženjstvo v dogodkih, ki so pripeljali do državljanske vojne?

O: Suženjstvo je imelo pomembno vlogo v dogodkih, ki so pripeljali do državljanske vojne, saj je bilo glavni vir napetosti med severnimi in južnimi državami.

V: Kaj je o suženjstvu pisalo v ustavi Združenih držav?

O: Ustava Združenih držav Amerike ni izrecno govorila o suženjstvu in je prepuščala posameznim državam, da ga urejajo znotraj svojih meja.

V: Kako so se severne in južne države razlikovale glede suženjstva?

O: Ker so se severne in južne države razvijale ločeno, je suženjstvo na severu sčasoma izginilo, na jugu pa je postalo institucija.

V: Kaj je povzročilo dolgotrajne spore glede suženjstva med severnimi in južnimi državami?

O: Spor o suženjstvu je povzročila predvsem širitev države na nova ozemlja, pri čemer so se pojavili pomisleki, ali naj bo suženjstvo na teh območjih dovoljeno ali ne.

V: Kateri dogodek je pripeljal do odcepitve več južnih držav?

O: Izvolitev Abrahama Lincolna za predsednika ZDA leta 1860 je privedla do odcepitve več južnih držav, saj so ga imeli za grožnjo instituciji suženjstva.

V: Kakšen je bil izid državljanske vojne?

O: Državljanska vojna se je končala z zmago severnih držav in odpravo suženjstva po vsej državi.