Na časovnici dogodkov, ki so pripeljali do ameriške državljanske vojni, so opisani dogodki, ki so po mnenju zgodovinarjev prispevali k ameriški državljanski vojni. Številni od teh dogodkov segajo v čas ustanovitve države. V ustavi Združenih držav Amerike je suženjstvo le malo omenjeno, pri čemer je njegova ureditev v veliki meri prepuščena posameznim zveznim državam. Ker so se severne in južne Združene države razvijale ločeno, je suženjstvo na severu sčasoma izginilo. Postalo je institucija na jugu. Ko so se novi deli države odprli za naselitev, so vprašanja glede suženjstva sprožila dolgotrajno polemiko med severom in jugom. Postalo je pereče vprašanje, ki je pripeljalo do odcepitve več južnih držav. To je na splošno privedlo do državljanske vojne.

Ključni dogodki (časovnica)

  • Ustanovitev in ustava (koniec 18. stoletja) – Ustanovitelji so v ustavi Združenih držav Amerike puščali vprašanje suženjstva večinoma v pristojnost posameznih zveznih držav, kar je ustvarilo temeljne razlikovalne linije med severom in jugom.
  • Missouri Compromise (1820) – Zakon je za določen čas uravnotežil sprejem sužnjih in prostih ozemelj (Missouri kot sužnja, Maine kot prosta država) in prepovedal suženjstvo severno od 36°30' v prihodnjih ozemljih.
  • Nullifikacijska kriza in vprašanje pravic zveznih držav (1830‑te) – Spor o carinah in pristojnostih zvezne oblasti je poudaril napetosti glede t. i. "states’ rights", kar je na jugu okrepilo ideje o pravici do odpora proti zvezni oblasti.
  • Compromise of 1850 in Fugitive Slave Act (1850) – Kompromis je vključeval strožje določbe o beguncih sužnjih, kar je na severu povečalo odpor in polarizacijo.
  • Kansas‑Nebraska Act in »Bleeding Kansas« (1854–1856) – Z uvedbo načela »popular sovereignty« (odločanje prebivalstva) se je odprlo sporno vprašanje širitve suženjstva v ozemlja; nasilni spopadi v Kansasu so pokazali, da kompromise ni več mogoče zanesljivo vzdrževati.
  • Odvzem Dred Scott odločitve (1857) – Vrhovno sodišče je v zadevi Dred Scott odločilo, da afroameriški sužnji niso državljani in da Kongres ne more prepovedati suženjstva v ozemljih, kar je razjezilo sever in okrepilo radikalnejše stališče nasprotnikov suženjstva.
  • John Brown in Harpers Ferry (1859) – Poskus oboroženega upora proti suženjstvu je dodatno zastrupil razmere in povečal strah na jugu pred notranjim uporom.
  • Izvolitev Abrahama Lincolna (november 1860) – Zmaga republikanca, katerega stranka nasprotuje širjenju suženjstva, je sprožila val odcepitev na jugu. Lincoln pa je sprva obljubil, da bo ohranil unijo in ne bo nastopil kot neposredni osvoboditelj sužnjev, kar je še povečalo politično napetost.
  • Odcepitve južnih držav in ustanovitev Konfederacije (december 1860 – februar 1861) – Južna Karolina je 20. decembra 1860 razglasila odcepitev; do začetka leta 1861 se ji je pridružilo več drugih držav in decembra 1861 so skupno odcepile 11 zveznih držav ter ustanovile Konfederirane države Amerike s predsednikom Jeffersonom Davisom.
  • Napad na Fort Sumter (12. april 1861) – Streljanje na zvezno utrdbo v Charlestonu (Južna Karolina) se šteje za neposredni začetek oboroženega spopada med Severno (Union) in Južno (Confederacy).

Glavni vzroki

  • Suženjstvo – Osrednje moralno, gospodarsko in politično vprašanje. Na jugu je bilo suženjstvo temelj ekonomske ureditve; na severu je postopoma izginjalo in tamkajšnje vrednote so se obračale proti širjenju institucije.
  • Gospodarske razlike – Sever je bil bolj industrijsko razvit in trgovsko usmerjen, jug pa kmetijsko, odvisen od plantažnega sistema in suženjske delovne sile. Ta razlika je vplivala na politike glede carin, trgovine in širitve ozemelj.
  • Politični razpad in neuspeh kompromisev – Zaporedni kompromisi so odlagali, ne pa reševali temeljnih nasprotij. Ko so kompromise pretrgali odločitve in nasilje v 1850‑ih, je politična sredina izgubila moč.
  • Razširjanje države in vprašanje novih ozemelj – Vsako novo ozemlje je pomenilo vprašanje: bo suženjsko ali prosto? To je postalo osrednja točka spora med severom in jugom.
  • Kultura in identiteta – Razlike v življenjskem slogu, pogledih na avtoriteto (zvezna vlada proti pravicam zveznih držav) in v socialnih vrednotah so poglobile razkol.

Kratke posledice

  • Vojaški spopadi med letoma 1861 in 1865 so povzročili velike človeške izgube (zgodovinski ocenjujejo približno 620.000–750.000 mrtvih) in obsežne materialne škode.
  • Po zmagi Unije je bil nordistični zmagovalni izid prispeval k ukinitvi suženjstva z 13. amandmajem k ustavi (1865).
  • Sledil je težaven obdobje Rekonstrukcije, politika reintegracije južnih držav, ter dolgotrajne družbene in rasne napetosti, ki so zaznamovale ameriško zgodovino še desetletja.

Ta časovnica poudarja glavne mejnike, vendar je zgodba kompleksna: zgodovinarji (zgodovinarjev) še naprej razpravljajo o tehtanju posameznih vzrokov in o vlogi političnih, ekonomskih ter kulturnih dejavnikov v procesu, ki je pripeljal do ameriške državljanske vojne.