Unija v ameriški državljanski vojni — Zvezna vlada Severa (1861–1865)

Med ameriško državljansko vojno je Unija pomenila zvezno vlado Združenih držav, ki jo je podpiralo dvajset svobodnih in pet obmejnih držav. Nasprotovalo ji je 11 južnih suženjskih držav. Med državami Unije so bile tudi zahodne države Kalifornija, Oregon in (po letu 1864) Nevada. Vključevale so tudi države, ki so jih takrat imenovali "stari severozahod", danes pa običajno veljajo za del srednjega zahoda. Vendar so Unijo pogosto imenovali tudi "Sever", tako takrat kot zdaj. Države Unije so bile večinoma bogatejše in bolj industrializirane.

Unija je imela glavni cilj ohraniti obstoječo zvezno državno ureditev in preprečiti razpad države. Predsednik Abraham Lincoln je vodil zvezno vlado skozi vojnoletne izzive, vključno z uporabo zveznih vojaških in upravnih pooblastil, uvedbo blokade južnih pristanišč (t. i. Anaconda Plan), obsežno mobilizacijo vojske in izkoriščanjem industrijskih ter logističnih prednosti severnih držav. Gospodarska moč, železniška mreža in kontrola nad proizvodnjo sta Uniji dajali odločilno prednost pri dolgotrajni vojni.

Suženjstvo in emancipacija

Sprva je unijska vlada vojne cilje poudarjala kot ohranitev zveze. Z napredovanjem vojne pa se je vprašanje suženjstva postavilo kot osrednje. Leta 1863 je Lincoln izdal Emancipation Proclamation, ki je formalno razglasil svobodo sužnjev v državah, ki so bile v oboroženem uporništvu zvezni vladi (tj. v Konfederaciji), a ni neposredno osvobodil sužnjev v obmejnih državah, ki so ostale zvesti Uniji. Končna pravna odprava suženjstva je bila dosežena z ratifikacijo 13. amandmaja (1865), ki je suženjstvo v ZDA dokončno prepovedal.

Vojska in prispevki

Unija je mobilizirala velike čete – milijoni moških so služili v zvezni vojski in mornarici. Pomenen prispevek so dali tudi afroameriški vojaki: od leta 1863 so bile ustanovljene enote United States Colored Troops (USCT), v katerih je služilo približno 180.000 črnih vojakov in mornarjev. Vojaški poveljniki, kot so Ulysses S. Grant in William T. Sherman, so s serijo zmag in totalno vojno proti zaledju Konfederacije prispevali h krepitvi zvezne oblasti in končnemu porazu Južnjaške vojske.

Gospodarstvo, logistika in notranja politika

Sever je imel večjo industrijsko proizvodnjo, večje finančne rezerve in gostejšo železniško omrežje, kar je omogočilo boljšo oskrbo vojsk. Zvezna vlada je sprejela številne ukrepe za financiranje vojne (obveznice, davki) in regulacijo gospodarstva; sprejele so se tudi zakonske spremembe, kot so Homestead Act (1862) in razvoj proračunskih institucij. Med vojno so se uporabili tudi izredni ukrepi, na primer začasna ukinitev pravice do habeas corpus v nekaterih primerih.

Mednarodni položaj in posledice

Unija je uspela preprečiti uradno priznanje Konfederacije s strani evropskih velesil (predvsem Velike Britanije in Francije). Zmaga Unije (april 1865) je pomenila ohranitev ZDA kot enotne zvezne države in začetek obdobja rekonstrukcije, v katerem se je izvajalo ponovno vključevanje odcepljenih južnih držav ter postopno ustvarjanje zakonskih in političnih temeljev za osvoboditev nekdanjih sužnjev (vključno z 14. in 15. amandmajem kasneje v 19. stoletju). Vojna je imela dolgoročne družbene, gospodarske in politične posledice za celotne Združene države.

Države Unije so bile:

• Kalifornija,
• Connecticut
• Delaware (obmejna, suženjska država, zadržala zvestobo Uniji)
• Illinois
• Indiana
• Iowa
• Kansas (pridružena januarja 1861)
• Kentucky (obmejna, suženjska država)
• Maine
• Maryland (obmejna, suženjska država)
• Massachusetts
• Michigan
• Minnesota
• Missouri (obmejna, suženjska država)
• Nevada (pridružena leta 1864)
• New Hampshire
• New Jersey
• New York
• Ohio
• Oregon
• Pennsylvania
• Rhode Island
• Vermont
• West Virginia (ustvarjena in sprejeta v Unijo leta 1863)
• Wisconsin

Opomba: med vojno je sestava in status nekaterih držav (zlasti obmejnih in novo ustvarjenih, kot je West Virginia) vključeval kompleksne politične in pravne težave, zato je bolj natančen časovni okvir njihove udeležbe v Uniji odvisen od leta njihovega sprejema ali dejanskega nadzora zvezne vlade.

Išči po črki